Minolta MC Tele Rokkor 200mm/3.5

Še en objektiv, za katerega je malo čudno, da se znajde v katerikoli fotografski torbi. Pravzaprav v današnjih časih človek zanj težko najde dobro opravičilo, zakaj sploh obstaja. Mogoče je bil v svojih časih celo dokaj popularna izbira, navsezadnje so 200mm že kar lepi milimetri, zaslonka pa ni ravno f/2.8, tako da tudi tako zelo drag verjetno ni mogel biti. Ampak to je bilo pred tremi, štirimi desetletji, zdaj so pa drugi časi.

Na internetu ne najdem praktično ničesar o njem, samo nekaj skopih informacij o njegovih bližnjih sorodnikih, predhodnikih in naslednikih, konkretno o tem modelu pa nič. Na njem piše Minolta MC Tele Rokkor 200mm f/3.5. Se pravi, da ni MD, čeprav obroč za ostrenje je takšne oblike, kot pri malo novejših Minoltinih MD objektivih in ne tak kot pri tistih starejših, tako da po tem sklepam, da je bil narejen nekje v začetku ali sredi sedemdesetih, mogoče celo proti koncu sedemdesetih.

Minolta MC Tele Rokkor 200mm/3.5

Škoda, da nisem dal zraven še aparata za primerjavo. NEX zgleda smešno miniaturen poleg takega objektiva.

Zakaj ta objektiv nima smisla? Ker je velik, težek, nima avtofokusa in optika ni ravno vrhunska. Dandanes vsak poceni telezum dela podobno dobre (ali slabe) fotke, pa še vso avtomatiko dobiš zraven, mogoče celo stabilizacijo. Pravzaprav sem šel iz firbca delat primerjavo z edinim drugim objektivom v moji omari, ki tudi pokrije 200mm, to je Minolta AF 100-300mm f/4.5-5.6. Star, poceni in izjemno švoh telezum objektiv. Primerjal sem samo pri odprti zaslonki, enega pri f/3.5, drugega pri približno f/5.6, kolikor ima zum pri 200mm1. Izkazalo se je, da je zum v centru kadra celo ostrejši! Fiksni ima sicer prednost ene blende in še malo2, pa ostrino drži enakomerno od vogala do vogala3, pa manj je aberacije, to je pa bolj kot ne vse.

Aja, še ena prednost je: cena. Ne glede na to, kako poceni so tisti osnovni tele zumi, ceneje od takele rabljene starine ne gre. Jaz sem svojega dobil za vsega 17 evrov! Za ta denar se familija še najest ne more pošteno. Pa ni nič narobe z njim. Pravzaprav zgleda popolnoma kot nov. Očitno tudi prejšnji lastnik4 ni vedel točno, kaj bi z njim, pa je ga je držal večino časa pospravljenega v omari.

Minolta MC Tele Rokkor 200mm/3.5

Minolta MC Tele Rokkor 200mm/3.5

V bistvu tudi jaz nimam ideje, kaj naj pravzaprav z njim počnem. Rabil sem ga točno enkrat, pa še takrat nisem dobil dobre fotke, ker je bila svetloba zanič. Da bi ga kar tako nosil okoli, ne pride v poštev, ker ima skoraj kilo in ga komaj spravim v torbo. Kakšne posebne naloge, ki bi ji bil najbolj kos prav on in ne kateri drug objektiv, se pa pri najboljši volji ne spomnim.

Minimalna razdalja ostrenja znaša dva metra in pol, kar je smešno veliko. Vsak normalen tele zum ostri na meter ali meter in pol. Za slikanje bližnjih predmetov ta objektiv originalno očitno ni bil namenjen, za portrete tudi ni, ker perspektiva vse preveč splošči, za slikanje živali v naravi pa spet ne, ker je 200mm v večini primerov enostavno premalo, tudi na APS-C cropu. Mogoče bi se ga dalo uporabiti za kak šport, kjer nisi predaleč, pa spet ne tako zelo blizu. Tam, kjer je 200mm ravno prav. Ampak za kaj takega pa že skoraj nujno rabiš avtofokus.

Skratka objektiva nimam za kaj uporabljat. Vseeno sem zadnjič šel na en sprehod z njim, toliko, da ga vsaj zares sprobam, če ga že imam. Rezultati so naslednji: ostrina je relativno švoh, pri ostrenju na daleč še bolj kot na blizu5, na vire svetlobe znotraj kadra je objektiv popolnoma neodporen, aberacije6 je dokaj malo,  se pa zelo pozna tista napaka, ko se pobarvajo robovi v neostrini7. Objektiv nujno rabi stativ, in to dovolj močnega8, razen na močnem soncu. V tem se krepko vidi prednost novih, stabiliziranih objektivov.

Mehansko je pa super. Sicer je res precej težek, ampak obroč za fokusiranje je zelo širok in teče izjemno gladko in je tako pozicioniran, da ko objektiv podpreš z levo roko, lahko lepo fokusiraš z enim prstom. Zaslonka se nastavlja po korakih od f/3.5 do f/22 z nekaj vmesnimi stopnjami med “okroglimi” vrednostmi. Samo med f/3.5 in f/5.6 ni nobene vmesne postaje, kar je malo čudno, ker je to kar precejšen skok. Zaslonka ni nič posebnega, sestavljena iz šestih lamel z ravnimi robovi, kar bi se moralo negativno poznati na neostrini pri rahlo zaprti blendi, ampak tega nisem preverjal. Pri odprti blendi dobiš ozadje popolnoma zamegljeno, sploh če fokusiraš na blizu in je razdalja do ozadja dovolj velika.

Kot rečeno, nimam pojma, za kaj točno bi ta objektiv rabil in prepričan sem, da ga na testnem sprehodu nisem uporabljal tako, kot je bilo mišljeno. Vseeno, tole sem prinesel domov:

Drevje, s katerega visijo neka jajca. Zadaj je njiva koruze, ampak se ne vidi, ker ta objektiv iz ozadja naredi eno samo gladko površino. Fajn.

Drevje, s katerega visijo neka jajca. Zadaj je njiva koruze, ampak se ne vidi, ker ta objektiv iz ozadja naredi eno samo gladko površino. Fajn.

Potem ko pol ure nisem dobil ideje, kaj slikati, sem se ustavil sredi hoste in naredil random škljoc. Če bi se tam nekje slučajno našel kak medved, bi objektiv izpolnil svoj smisel. Mislim.

Potem ko pol ure nisem dobil ideje, kaj slikati, sem se ustavil sredi hoste in naredil random škljoc. Če bi se tam nekje slučajno našel kak medved, bi objektiv izpolnil svoj smisel. Mislim.

Še vedno brez ideje (in brez medveda) sem se odločil slikat gobe. Minimalna razdalja ostrenja je omejujoč faktor. Objekt mora biti velik vsaj 20-30cm, da približno zapolni kader.

Še vedno brez ideje (in brez medveda) sem se odločil slikat gobe. Minimalna razdalja ostrenja je omejujoč faktor. Objekt mora biti velik vsaj 20-30cm, da približno zapolni kader.

Ker potem tudi gob ni bilo več, sem se vrgel na rože. Ne morem se odločit, če mi je neostrina všeč ali ne. Vsekakor je zanimiva. Je pa tale rožica rastla sredi praproti in drugega šavja. Že par centimetrov izven fokusa tale objektiv kar konkretno zamegli.

Ker potem tudi gob ni bilo več, sem se vrgel na rože. Ne morem se odločit, če mi je neostrina všeč ali ne. Vsekakor je zanimiva. Je pa tale rožica rastla sredi praproti in drugega šavja. Že par centimetrov izven fokusa tale objektiv kar konkretno zamegli.

Tale je pa direkt na soncu in z malo bolj oddaljenim ozadjem. Mimogrede, z NEX-om se skoraj ne da slikati v portretnem načinu, ker se LCD ekranček obrača samo po eni osi.

Tale je pa direkt na soncu in z malo bolj oddaljenim ozadjem. Mimogrede, z NEX-om se skoraj ne da slikati v portretnem načinu, ker se LCD ekranček obrača samo po eni osi.

Teh kvazi metuljčkov je letos nenormalno veliko. Tule so imeli ornk fešto, na kupu jih je bilo na desetine, če ne na stotine, da so lezli en čez drugega!

Teh kvazi metuljčkov je letos nenormalno veliko. Tule so imeli ornk fešto, na kupu jih je bilo na desetine, če ne na stotine, da so lezli en čez drugega!

Brezvezna fotka kostanja, da zapolni kvoto.

Brezvezna fotka kostanja, da zapolni kvoto.

Še brezvezna fotka hrasta.

Še brezvezna fotka hrasta.

Ti "metuljčki" so res vsepovsod.

Ti "metuljčki" so res vsepovsod.

Še neke rumene hostne rožice in smo končali za danes.

Še neke rumene hostne rožice in smo končali za danes.

Do nadaljnjega gre objektiv nazaj v omaro. Vsaj dokler ne dobim novega stativa!

  1. točne številke ne vem[nazaj]
  2. kar pa se pri bližnjih posnetki zelo pozna[nazaj]
  3. zum v vogalih postane zelo neoster, in to na crop aparatu[nazaj]
  4. ali več njih[nazaj]
  5. kar mi je čudno, mogoče je pa vseeno kaj narobe z mojim primerkom[nazaj]
  6. vijolični robovi na meji kontrastnih ploskev[nazaj]
  7. vijolično pred in zeleno za ravnino fokusa[nazaj]
  8. mojega starega poceni plastik fantastika je zlomil, tako je težek![nazaj]
  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark

Še par fotk s sprehoda

Dodatek prejšnji objavi. Včeraj smo bili na sprehodu, pa imam frišne primere fotk. Ta objektiv je res tako fajn. Mislim saj je kateri drugi z deset ali dvajsetkrat višjo ceno tudi boljši in predvsem bolj uporaben, ampak za tako poceni, kot se dobi take starine, kot je ta, ga pa res ne morem prehvalit. Edino za fotkat premikajoče se motive (to je froce) pa res ni. Ne sfolgaš fokusirat.

Vse fotke razen tretje pri odprti blendi. Klik odpre večjo.

Cvetoč grm. Hortikulturno bolj osveščeni internetni znanci so me poučili, da je to nepravi jasmin in da menda zelo lepo diši. Škoda, jaz trenutno nič ne voham.

Cvetoč grm. Hortikulturno bolj osveščeni internetni znanci so me poučili, da je to nepravi jasmin in da menda zelo lepo diši. Škoda, jaz trenutno nič ne voham.

To je skoraj edino mesto, kjer ulovim bebo. Drugače je prehitra oziroma sem jaz prepočasen.

To je skoraj edino mesto, kjer ulovim bebo. Drugače je prehitra oziroma sem jaz prepočasen.

Mama žaba čuva otroke. Sem prepozno opazil, da je zunaj že polno malih mini žabic in se bojim, da sem kakšno pohodil. :(

Mama žaba čuva otroke. Sem prepozno opazil, da je zunaj že polno malih mini žabic in se bojim, da sem kakšno pohodil. :(

Pozna se, da je zadnje čase dosti dežja. Gobe rastejo.

Pozna se, da je zadnje čase dosti dežja. Gobe rastejo.

En lokalni mačkon.

En lokalni mačkon.

  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark

Carl Zeiss Jena Sonnar 135mm f/3.5

Še en “test” pradavne fotorobe. :)

Ta objektiv sem nabavil že kar lep čas nazaj, več kot eno leto, pa nikoli ni bil ravno moj najljubši, ker sem vedno imel na aparatu raje kaj (za mene) uporabnejšega. Prodajalec je rekel, da je objektiv kar zdelan (stekla pa, da so čista) in kot takega sem ga tudi kupil, ampak razen tega, da je spredaj pleh opraskan, jaz drugih defektov ne vidim. Očitno je tip hotel dobiti sprednji element dol, kar ne vem, če mu je uspelo ali ne, v vsakem primeru pa je iz pleha naredil celo štalo. Čeprav navoj za filter je pa še čisto v redu.

Obstaja več variant tega objektiva. V bistvu je osnovna optična formula Zeissov original iz leta 19241, ki se je izkazala za zelo uspešno in so jo na veliko kopirali vsi od Nemcev in Rusov do Japoncev. Ta, ki ga imam jaz, je prišel iz vzhodnonemške Carl Zeiss fabrike iz Jene in je t.i. zebra različica2. Obstaja tudi novejša MC verzija, ki je črna in ima vgrajeno sončno zaslonko. Po serijski številki sodeč je bil objektiv narejen enkrat med letoma 1967 in 1970, se pravi, da jih ima že častitljivih 40 in še nekaj.

Takole zgleda medtem ko pozira na tleh dnevne sobe:

Carl Zeiss Jena Sonnar 135mm f/3.5

Carl Zeiss Jena Sonnar 135mm f/3.5

Okrog prve leče je res vse razdrapano, ampak na srečo to na nič ne vpliva.

Okrog prve leče je res vse razdrapano, ampak na srečo to na nič ne vpliva.

Poleg tega, da je prejšnji lastnik opraskal pleh okoli prve leče, je imel objektiv še par drugih mehanskih problemčkov. Fokusiranje ni bilo zelo gladko in enakomerno. Dostikrat se je zatikalo in pravzaprav niti ni prišlo čisto do neskončnosti. Tudi zaradi tega ga nisem rad uporabljal.

Še ena posebnost tega objektiva je, da ima samo auto način, se pravi da je zaslonka vedno odprta, aparat pa jo potem preko posebnega pina pri slikanju zapre na izbrano vrednost. Uporabno na aparatih, ki to funkcijo imajo, pa zelo tečno na digitalcu preko adapterja, ki tega seveda ne zna. No, za take primere je na objektivu poseben “gumb”, s katerim zaslonko držiš zaprto. Deluje, ampak ni pa ravno idealno.

Objektiv sem nekajkrat imel na aparatu, potem je pa večino časa preživel v omari. Zadnjič sem pa dobil inspiracijo, da ga probam spraviti malo v red. Navodil za razstavljanje in servisiranje nisem nikjer našel3, tako da sem šel delat bolj na blef, češ kar bo pa bo. Saj objektiva itak nisem skoraj nič uporabljal in itak je bil mehansko v dokaj švoh formi.

Da ne dolgovezim, po nič manj kot šestih urah sem praktično doktoriral iz dizajna tega objektiva. V bistvu je zadeva narejena čisto preprosto in razstaviti ga je bil najmanjši problem. Ampak potem pri sestavljanju nazaj en del nikakor ni šel na pravo mesto. Potrudil sem se in si pri razstavljanju natančno zapomnil, kako je bil objektiv sestavljen, da ga bom potem nazaj sestavil točno enako. Izkazalo se je4, da ga je očitno prejšnji lastnik, ki je podobne operacije že izvajal, sestavil rahlo napačno! Zato se je tudi fokusiranje zatikalo in ni doseglo neskončnosti.

Kakorkoli že, vse sem dobro očistil in namazal in zdaj objektiv dela kot nov. Fokusiranje je gladko, čeprav še vedno precej trdo. Mogoče bi moral uporabiti kako drugo mast5, ampak bolj se mi zdi, da je pač objektiv že v osnovi takšen. Je pa fokusiranje zelo natančno, ker je od minimumam do neskončnosti skoraj cel obrat in oznake praktično za vsakih 10cm. Bi rekel, da se obroč za fokusiranje zavrti za nekje okoli 330 stopinj!

Spotoma sem še odstranil mehanizem za avtomatsko zapiranje zaslonke, tako da se ta zdaj nastavlja lepo ročno preko obročka. Mimogrede, ta objektiv ima še eno zanimivo posebnost, kar se tiče zaslonke. Z razdaljo ostrenja namreč avtomatsko kompenzira izgubo zaslonke, tako da recimo pri minimalni razdalji obroček ne kaže več največje zaslonke f/3.5 ampak se ustavi nekje med f/3.5 in f/5.6. Tega mislim, da niti digitalci večinoma ne znajo!

Skratka objektiv je skoraj kot nov in mi ni žal tistih šestih nočnih ur mukotrpnega lovljenja miniaturnih šraufkov s pinceto, ker optično je kljub svoji enostavnosti (ali pa mogoče ravno zaradi nje) res zelo fajn. Največja zaslonka f/3.5 res ni nič spektakularnega, amapk v praksi se izkaže, da je pri tej goriščnici polje ostrine tako ozko, da večje zaslonke skoraj nikoli niti ni smiselno uporabiti, razen če se hočeš pohvaliti pred kolegi6. Najlepše pa je, da je tudi pri odprti zaslonki objektiv že zelo spodobno oster, ko zapiraš pa postaja samo še ostrejši.

Kakega vinjetiranja jaz na crop digitalcu seveda ne opazim, geometrijskega popačenja mislim, da tudi ni praktično čisto nič. Kako je kaj v nasprotni svetlobi še nisem uspel prav stestirati, ampak pri dolgih objektivih to ponavadi ni velik problem, tudi če se izkaže, da se z njim proti soncu ravno ne da slikati. Edina težava so rdeči in modri robovi, ki se pri zelo kontrastnih prehodih kar hitro pojavijo. Ampak digitalna tehnologija tukaj dela čudeže, tako da dandanes tudi to ni ne vem kako omejujoče.

Minimalna razdalja ostrenja je točno 1m, kar je za take sorte objektiv kar spodobno. Ni malo teh malo starejših 135mm objektivov, ki ne ostrijo pod metrom in pol. Zaslonka ima sicer samo šest lamel, tako da se hitro vidijo šestkotniki, ko malo zapiraš, ampak glede na to, da je ostrina že pri f/3.5 odlična, lahko v povezavi s kratko razdaljo ostrenja dobiš zelo močno zamegljeno ozadje pri bližnjih posnetkih. Nasploh je ta objektiv zelo znan po dobri kvaliteti neostrine v ozadju.

Evo nekaj primerov pri odprti zaslonki in različnih razdaljah ostrenja od minimalne do neskončnosti. Ker sem spet bolan, kar z balkona:

Razdalja ostrenja okoli 1m. Drugi kaktus je samo nekaj cm za prvim!

Razdalja ostrenja okoli 1m. Drugi kaktus je samo nekaj cm za prvim!

Razdalja okoli 7 ali 8m. Na pomanjšani sliki se ne vidi, ampak ostrina ni stoprocentna. Pa ne zaradi objektiva, ampak zaradi gibanja, pa ne vem ali se je meni roka tresla ali se je smreka majala v vetru.

Razdalja okoli 7 ali 8m. Na pomanjšani sliki se ne vidi, ampak ostrina ni stoprocentna. Pa ne zaradi objektiva, ampak zaradi gibanja, pa ne vem ali se je meni roka tresla ali se je smreka majala v vetru.

Razdalja blizu neskončnosti, malo manj.

Razdalja blizu neskončnosti, malo manj.

Objektiv je torej optično odličen, super ostrina, dober kontrast, lepe barve. Pravzaprav so zgleda moje default nastavitve za RAW pretvorbo bolje prilagojene za optično slabše objektive in bi v bistvu moral kakšen drsnik potegnit malo nazaj.

Druga stvar pa je uporabnost. V časih filma je bila 135mm ena izmed osnovnih goriščnic. Poleg normalnega objektiva okrog 50mm in širokokotnika z 28mm je vsaka firma imela vsaj še enega portretnega z goriščnico 135mm in zaslonko med f/2.8 in f/4. Na digitalcu s crop senzorjem se pa to spremeni. 135mm postane 200mm, to je pa za portret že skoraj predolgo, medtem ko je za pravi telefoto objektiv za slikanje res oddaljenih motivov še premalo oziroma obstajajo druge boljše možnosti. Vsaj meni je 135mm ena od goriščnic, ki jih redkokdaj uporabljam. Če pa že imam 135mm s sabo, je pa itak večino časa v torbi in ne na aparatu.

Problem pri takih objektivih je, kot je vedno bil, svetloba oziroma kako doseči dovolj hiter čas zaklopa, da fotografije niso stresene. Nepisano pravilo pravi, da naj bi bil čas največ 1/goriščnica, in to v 35mm ekvivalentu. Se pravi s tem objektivom naj bi pri slikanju iz roke uporabljal največ 1/200s, raje manj. Ampak na malem digitalcu, kot je moj NEX-5, ki nima optičnega ali kakršnegakoli iskala, ampak gledaš živo sliko izključno na zadnjem ekrančku in aparat držiš z bolj ali manj iztegnjenimi rokami, se vsako tresenje še toliko bolj pozna. Stresene slike sem dobil tudi pri 1/400s in celo 1/500s! Poleg tega se pri taki goriščnici veliko prej pozna tudi gibanje motiva. Pa natančna kompozicija je iz roke vse prej kot lahka naloga. Vse to pomeni, da je take sorte objektiv težji za uporabo in se mora človek dosti bolj potruditi za tehnično kvalitetno fotografijo.

Je pa vse to čisto stvar osebnega okusa. Sem prepričan, da če bi se navadil na 135mm, bi večino časa lepo shajal samo s tem objektivom na aparatu in še kakim širokokotnikom za vsak slučaj v torbi in ne ravno obratno. Pravzaprav, ko sem pregledoval arhiv, sem ugotovil, da sem ga kar nekajkrat imel s sabo, tudi če ga nisem uporabljal kot primarnega.

Evo za konec še par starih primerov. Za nastavitve nimam pojma, ker nisem zapisoval, ampak večinoma se mi zdi, da je zaslonka blizu popolnoma odprte, slike so pa neobrezane, če pa že, pa minimalno:

Rože na vrtu.

Rože na vrtu.

Beba na vrtu.

Beba na vrtu.

Ribez. Rdeči.

Ribez. Rdeči.

Vrtnica. Ne vem, kako sem se takrat šel obdelavo ISO 800 fotk, da je toliko šuma.

Vrtnica. Ne vem, kako sem se takrat šel obdelavo ISO 800 fotk, da je toliko šuma.

Beba na hribu.

Beba na hribu.

Race.

Race.

Beba na morju.

Beba na morju.

Avti. Mimogrede, akcije se s takim objektivom načeloma ne da slikati. Moraš vnaprej vedeti, kje boš ostril.

Avti. Mimogrede, akcije se s takim objektivom načeloma ne da slikati. Moraš vnaprej vedeti, kje boš ostril.

Avto.

Avto.

Avto.

Avto.

  1. tako pravijo interneti, menda bo že držalo[nazaj]
  2. ker pač zgleda kot zebra[nazaj]
  3. našel sem samo za novejšo MC verzijo, ki pa je očitno malo drugače narejena[nazaj]
  4. po urah in urah poskušanja[nazaj]
  5. imam neko sintetično teflonsko mazivo, ki sem ga dobil v kolesarski trgovini[nazaj]
  6. ali internetnimi neznanci[nazaj]
  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark

Industar I-61 53mm/2.8

Uvajam novo rubriko “test”, da bom imel na enem mestu zbrane vse svoje vtise o stari opremi1, ki se je vedno več nabira v omari. Če bo še kdo to prebral, tudi prav.

Objektiv s starega fotrovega FEDa je edini, ki ga do zdaj nisem mogel sprobat na digitalcu. Enostavno ga nisem imel kam našraufat. Kak mesec nazaj sem pa končno naročil adapter z M39 navoja na E-mount. Kitajc ga je iz Hong Konga poslal za šest evrov in nekaj centov2. Kako jim rata imet takšne cene, mi ne bo nikoli jasno, pritoževal se pa tudi ne bom.

Objektiv je čuden. Mislim obnaša se čudno3. Bolj kot sonce šajna direktno v njega, lepše fotke dela. In obratno. Bolj kot bi naj bili pogoji neproblematični, bolj so fotke zanič. Ne vem, mogoče bi moral probat v različnih pogojih, do zdaj sem bil samo na enem sprehodu z njim, ampak dvomim. Drugače zgleda dokaj v redu. Na sprednji leči je videti, da premaz ni več 100% nov, ampak se mi zdi, da ni prehudo spraskano. Tudi ne zgleda, da bi bilo znotraj kaj plesni. Bi moral primerjati z drugim primerkom ali kaj. Mogoče pa pač enostavno takšen je. :???:

Zaprta blenda (f/5.6 ali f/8, ne spomnim se), sonce za hrbtom, fokus nekje blizu neskončnosti. Človek bi pričakoval solidno kvaliteto, dejansko pa fotka zgleda kot da bi slikal skozi ženske štumfe.

Potem pa slikaš v sonce pri skoraj odprti blendi (f/4) in dobiš boljšo fotko kot z večino drugih objektivov te sorte.

Tale je pa pri čisto odprti blendi (f/2.8). Ostrina sicer ni ravno brilijantna, je pa fotka za mene čisto v redu. Ne kaže nobenih tipičnih znakov sonca na robu kadra.

Tehnično ni objektiv nič posebnega. Normalen fiksen objektiv pač sicer z malo čudno goriščnico 53mm in za te vrste objektiv precej švoh blendo, f/2.8. Ker je narejen za rangefinder fotoaparate, je najmanjša razdalja fokusiranja okoli 1m, kar zna biti precej omejujoče daleč, sploh če je človek navajen na pol metra in manj, kot je to v navadi pri SLR objektivih. Za čisto bližnje in makro posnetke ta objektiv definitivno ni namenjen. Fokusiranje ni čisto mehko in gladko, ampak glede na to, kaj je ta konkreten primerek že dal skozi, je to čisto razumljivo. Malo težko se je navaditi tudi, da je obroč za ostrenje na zadnjem delu, medtem ko je obroč za nastavljanje zaslonke spredaj. Pri večini objektivov je ravno obratno.

Dejansko se objektiv najbolje obnese, če fotografiraš blizu minimalne razdalje ostrenja.

Okoli 50mm, f/2.8 in 1m MFD ne more dati ravno najbolj mehko zabrisanega ozadja, ampak če je razmerje med razdaljo do motiva in razdaljo do ozadja veliko, je kar v redu.

Zanimivo pri fokusiranju je, da je območje, v katerem objektiv fokusira, malenkost odvisno od izbrane zaslonke. Pri f/2.8 objektiv komaj izostri do neskončnosti, medtem ko recimo pri f/8 gre celo malo čez. Zakaj se to zgodi, nimam razlage. Mogoče tudi adapter ni čisto 100% natančno narejen, ampak tudi to ne pojasni pojava. V vsakem primeru se razdalje, ki so sicer precej na gosto napisane na objektivu, ne ujemajo čisto z dejanskim stanjem.

Še ena iz hoste.

Vedno pa se ne pojavi soft-focus efekt. Mogoče zato, ker na tej ni kakih posebej svetlih/svetlečih objektov. Ali pa ker je stranska svetloba, kaj vem.

Zaslonka se nastavlja v “celih” vrednostih od f/2.8 do f/16. Lamel je samo 6, tako da se na slikah v zamegljenem ozadju hitro vidijo šestkotniki, kar je malo nenavadno za rangefinder objektiv. Ponavadi imajo ti več kot 10 lamel in skoraj čito okroglo zaslonko. Očitno so Rusi v sedemdesetih letih že začeli šparat, ker ima starejša verzija tega objektiva menda zaslonko iz 12 lamel ali nekje v tem rangu.

Kot rečeno, objektiv se najbolj izkaže pri slikanju bližnjih motivov (okoli 1m).

Še ena s travnika.

Kar se kvalitete slike tiče, je vse skupaj bolj tako-tako. Kakšnih blestečih rezultatov tako ali tako nisem pričakoval, ampak pri nekaterih nastavitvah sem bil naravnost razočaran. Praktično pri vseh zaslonkah so slike videti, ko da bi slikal skozi polivinilasto vrečko ali kaj podobnega. Predvsem tam, kjer so hitri prehodi med svetlimi in temnimi deli, se zdi, kot da svetlli deli žarijo. Kot nekakšen bloom ali soft focus efekt. In to se zgodi tudi če sonce ni niti približno v kadru in tudi pri zaprti zaslonki. Zdaj ko gledam nazaj fotke, ki sem jih s tem objektivom naredil na film, vidim popolnoma enak efekt. Takrat sem to pripisoval filmu in slabemu skenerju, ampak zdaj vidim, da je za to kriv izključno objektiv.

Na neskončno in z močno osvetljenimi svetlimi površinami (fasada bajte) pa spet ta čuden bloom efekt.

Proti soncu pa spet solidno in fajn ambient.

Po drugi strani pa če pogledaš fotografije pri 100% povečavi, je ostrina še kar solidna. Nič takega, da bi bil pretirano navdušen, sploh pri odprti zaslonki seveda ne, pri f/5.6 recimo je pa že čisto na nivoju. In to od roba do roba približno enako, ne samo na sredini. Pa zanimivo je obnašanje objektiva, ko je v kadru sonce. Pri večini objektivov, sploh takih starejše izdelave, v takem primeru dobiš cel kup napak. Močno zmanjšanje kontrasta po celem kadru in veliko število t.i. zajčkov4, po možnosti še čudnih oblik in barv. Ta objektiv pa naredi iz sonca lepo zvezdo z nešteto žarki, ki so včasih sicer malo mavričasti (ampak ne vedno) in včasih se tu in tam pojavi kakšen krogec ali svetla pika (flare), tudi ne vedno. Pravzaprav objektiv dela najlepše slike ravno če fotografiraš direkt v sonce, in to pri odprti blendi!

Bus.

Ta čudna karakteristika objektiva pa v redkih primerih celo pripomore k bolj zanimivi fotki. Tale kar žari.

Zaključek: objektiv ima na digitalcu omejeno uporabno vrednost. Enostavno je večina drugih objektivov v istem rangu boljših v praktično vseh pogledih. Rešuje ga pravzaprav samo to, da je majhen, in to skupaj z adapterjem, ki je precej tanek, medtem ko so SLR objektivi praviloma dosti večji in skupaj z adapterjem na digitalcu zgledajo že skoraj smešno. Za splošno uporabo se mi zdi optično prešvoh, oziroma je slika preveč “specifična”. Mogoče bi se ga dalo uporabit za kakšnega od tistih bolj “umetniških” portretov tipa “punca nekje v naravi in sonce v kadru”.

DODATEK: Sem ugotovil, da tisto, ko “premaz na sprednji leči ne zgleda čisto nov” je dejansko plesen pojedla premaz, ergo čuden šajn. Vmes sem objektiv probal razstavit, spucat, namazat in nazaj sestavit, ampak sem očitno nekje nekaj zamaknil za delček milimetra in zdaj dela še slabše kot prej. Interneti pravijo, da je objektiv z od plesni razžrtim premazom samo še za pokopat.

  1. fotoaparati, objektivi, itd.[nazaj]
  2. poštnina zastonj[nazaj]
  3. zgleda čisto normalno, kot vsak prastar ruski objektiv pač[nazaj]
  4. flare po angleško[nazaj]
  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark