LOMO Smena 8M

ЛОМО pomeni Ленинградское Oптико-Mеханическое Oбъединение oziroma v bolj berljivi obliki Leningrad Optical Mechanical Amalgamation in je fabrika, ki med drugim izdeluje tudi nadvse čudovite fotografske aparate. Naslovna Smena 8M je model namenjen širokim množicam sovjetskega delovnega ljudstva, še posebej pa mladim1. Je majhna, enostavna in poceni. Predvsem to zadnje, v vseh pogledih.

V bistvu na prvi pogled človek težko verjame, da gre za pravi funkcionalen fotoaparat. Dejansko je to samo plastična škatlica z enostavnim objektivčkom spredaj in nekaj gumbi oziroma vzvodi. Primerek, ki sem ga dobil, je bil menda v redni uporabi tam nekje v sedemdesetih letih pri fotografskem krožku v šoli. V slabi kondiciji, ampak je bilo treba samo malo spucat in zategnit par vijakov, pa dela kot nov!

Aparat pride celo v usnjeni torbici z usnjenim trakom za nošenje!

Aparat pride celo v usnjeni torbici z usnjenim trakom za nošenje!

Spredaj je bilo nekaj zalimano s selotejpom, nimam pojma, kaj in s kakšnim namenom. Spucat se pa skoraj ne da.

Spredaj je bilo nekaj zalimano s selotejpom, nimam pojma, kaj in s kakšnim namenom. Spucat se pa skoraj ne da.

Ne veliko večji kot tavelika škatlica vžigalic.

Ne veliko večji kot tavelika škatlica vžigalic.

In kar je še najbolj neverjetno, zadeva je med novodobno hipstersko mladino menda celo precej popularna. Celo tako zelo, da so cel slog lo-fi fotografije poimenovali po fotoaparatih firme LOMO – lomografija. Fotografija v stilu bmk za detajle in tehniko, važno, da škljocam in da so fotke čim bolj retro in da se mamo fajn. Neostrina, stresenost, čudne barve in podobno niso pomankljivosti ampak bistvo lomografije. Obstajajo celo aplikacije za telefone, ki nekvalitetne telefonske fotke obdelajo, da zgledajo kao retro. Kdaj slišali za Instagram? To je to. Smena in ostali LOMO aparati so pa original, s katerim se je vse začelo.

Seveda sem moral aparatek sprobat, če res dela. Notri sem dal film Fuji Superia 200 s pretečenim rokom uporabe, kot se za lomografijo menda spodobi2. Aparatu je sicer manjkal tisti del, na katerega se navija film, ne vem, kako se mu reče3, pa sem uporabil kar enak del iz en stare rolce filma in je šlo brez problemov. Rezultat? Aparat dela in je totalno zanič v vseh možnih pogledih. Se pravi perfekten!

Svetlomera aparat seveda nima. Čas osvetlitve uganeš in nastaviš s pomočjo simbolčkov za vreme, ki so narisani na obroču za nastavljanje časa4, zaslonko pa nastaviš glede na občutljivost filma5. Zaradi tega je pol fotk podosvetljenih, pol pa preosvetljenih. Hvalaleninu negativ film na to ni ne vem kako občutljiv in vse fotke bolj ali manj ratajo.

Navijanje filma in napenjanje zaklopa sta ločeni operaciji. Zaradi tega se slej kot prej zgodi, da kdaj pozabiš naviti film naprej ali ne naviješ dovolj in potem imaš fotke, ki se prekrivajo ali delno prekrivajo. Ampak po drugi strani je pa to funkcija, ki je marsikateri boljši aparat nima, od digitalcev pa sploh skoraj noben. Skratka zabava na kvadrat!

Poleg tega je vzvod za napenjanje zaklopa tako nerodno postavljen, da se, ko pritisneš na sprožilec in se hoče ta vzvod vrniti na svoje mesto, dostikrat zadane ob prst in ostane zaklop odprt dlje, kot bi moral. Še več zabave! :P Mimogrede sam zaklop je centralni, v objektivu, kar pomeni, da  so s flešom sinhronizirani vsi časi, tudi najkrajši. Tega nima noben SLR aparat. :o Skratka hudo dobro so to Rusi pogruntali.

Na mojem primerku se je izkazalo, da dobro delujejo samo najkrajši časi (od 1/60s do 1/250s) in B. Poleg teh omogoča aparat še 1/30 in 1/15s, ampak se pri teh časih, še posebej pri 1/15s zaklop noče takoj zapret in ostane odprt tudi po sekundo in več. Rezultat so brezupno stresene in večinoma preosvetljene fotografije. To sem ugotovil šele, ko sem ugotovil, da so vse fotke, ki jih nisem posnel zunaj na soncu, zanič.

Kaj je še takega? Aja, fokusiranje. Tudi to je, tako kot osvetlitev, po občutku in po slikicah. Na objektivu so narisane slikice za portret, skupinski portret, pokrajino itd. Nastaviš na približno in upaš na najboljše. Rezultat je, da skoraj nobena fotka ni fokusirana čisto tako, kot bi hotel. Ampak kot rečeno, neostrina ni napaka, amapk bistvo lomo stila.

Pa kadriranje. Aparat ima namesto iskala eno navadno luknjo, skozi katero gledaš. Slika, ki jo vidiš, samo približno ustreza temu, kar objektiv zajame na film. Dva problema sta. Kot prvo, v iskalu vidiš manj, kot vidi objektiv. In drugo, paralaksa. Slika v iskalu je malo zamaknjena glede na sliko na filmu. Na bližje kot fotkaš, večja je razlika. Rezultat je, da na nobeni fotki ni točno to, kar si videl in nikoli ni razporeditev točno taka, kot si hotel.

Skratka fotaparat je tako brezupno zanič, da ga moraš imeti rad. Od tod po moje tudi ta sicer meni teko razložljiva fascinacija nad odlskul retro stilom, ki ga fura določen procent današnjih mulcev. Če kdo pozna kakega in najde na postrešju kak LOMO fotoaparat, evo najboljše možno darilo. :)

Še par fotk s testnega filma (nalašč nisem čisto nič rezal, ampak sem pustil zraven še celo rob filma):

Iz nekaterih fotk sklepam, da če hočeš in se potrudiš in so pogoji pravi, lahko aparat da čisto spodobne rezultate.

Iz nekaterih fotk sklepam, da če hočeš in se potrudiš in so pogoji pravi, lahko aparat da čisto spodobne rezultate.

Bager!!!

Bager!!!

To se pa zgodi, če pozabiš navit film naprej.

To se pa zgodi, če pozabiš navit film naprej.

Na skoraj vseh fotkah je skoraj po sredini ena ostra praska. Ne vem, če je za to kriv aparat ali fotolaboratorij, kjer so film razvijali. Za tisti flekast rob zgoraj so pa skoraj definitivno krivi oni. Po moje premalo kemikalij v stroju ali prestare kemikalije ali umazana voda ali kaj jaz vem, kaj. Verjetno je to zato, ker nimajo praktično nič več prometa z razvijanjem filmov. Pa tri evre sem plačal za to!

Na skoraj vseh fotkah je skoraj po sredini ena ostra praska. Ne vem, če je za to kriv aparat ali fotolaboratorij, kjer so film razvijali. Za tisti flekast rob zgoraj so pa skoraj definitivno krivi oni. Po moje premalo kemikalij v stroju ali prestare kemikalije ali umazana voda ali kaj jaz vem, kaj. Verjetno je to zato, ker nimajo praktično nič več prometa z razvijanjem filmov. Pa tri evre sem plačal za to!

Naj zaboga nekdo že enkrat reši vrtne palčke!

Naj zaboga nekdo že enkrat reši vrtne palčke!

Kdo kupi bajto? Osemdeset jurjev, pa še zglihat se po moje da.

Kdo kupi bajto? Osemdeset jurjev, pa še zglihat se po moje da.

Nisem stoprocentno prepričan, ampak imam občutek, da je tole sranje eden največjih krivcev za moje smrkanje in kihanje.

Nisem stoprocentno prepričan, ampak imam občutek, da je tole sranje eden največjih krivcev za moje smrkanje in kihanje.

Stari so govorili 'nikoli v sonce!' in so imeli dober razlog za to. Evo kaj dobiš, če ne poslušaš. Objektiv na tem aparatu je popolen poraz, če slikaš v svetlobo.

Stari so govorili 'nikoli v sonce!' in so imeli dober razlog za to. Evo kaj dobiš, če ne poslušaš. Objektiv na tem aparatu je popolen poraz, če slikaš v svetlobo.

Gunca gunca.

Gunca gunca.

Drevo.

Drevo.

Če razvijanje ne bi koštalo 3 evre in če bi še imel kakšen barvni film v hladilniku6, bi še fotkal z njo, tako bo pa verjetno tale Smena še naprej čakala boljše čase v omari. Da bi dal noter črnobel film, mi pa nekako ne gre skupaj.

  1. smena po rusko menda pomeni generacija ali nekaj v tem smislu[nazaj]
  2. čeprav kakega posebnega efekta ni bilo videti[nazaj]
  3. takeup spool po angleško[nazaj]
  4. za posebej pogumne in napredne so na nasprotni strani celo napisane številčne vrednosti[nazaj]
  5. kdor zna in ve, zakaj, pa seveda po želji, ampak je treba vse peš izmerit in izračunat[nazaj]
  6. tale je bil zadnji[nazaj]
  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark

Minolta SR-T 303

Nova pridobitev v zbirki: Minolta SR-T 303!

Minolta SR-T 303

Minolta SR-T 303

Verjetno eden najboljših fotoaparatov malega formata izpred dobe plastik fantastik avtomatske elektronike. Samo kovina in usnje, vse je mehansko brez kakršnekoli elektronike (z izjemo svetlomera, ki je na baterijo). Ima pa vse funkcije, ki jih profi fotoaprat mora imeti: TTL merjenje pri odprti zaslonki, mirror lockup, DOF preview, multiexposure, prikaz zaslonke in časa v iskalu, veliko in svetlo iskalo, vrhunska medlica. Skratka vse.

Minolta SR-T 303

Minolta SR-T 303

Letnik ne vem, kateri je, mora pa biti med 1973 in 1975, ker so ta konkretni model izdelovali samo takrat. Ohranjenost 1A, vse dela in zgleda skoraj kot novo, zamenjati sem moral samo tesnila, ki po takem času seveda preperijo. Pa rezervne baterije sem naročil, kar niti ni tako enostavno, glede na to, da originalnih ne delajo več (ekološki razlogi), sodobni alkalni nadomestki pa niso dovolj dobri. Če bo kdo slučajno iskal, ustrezna zamenjava so zinc-air baterije, na ebayu jih en tip prodaja za dva dolarja po komadu pod imenom “Wein cell”.

Minolta SR-T 303

Minolta SR-T 303

Zraven imam še par objektivov, vse tapocen varianta. Tisti zbirateljski primerki, ki grejo na ebayu za po več sto evrov, me ne zanimajo, tole bolj plebejsko robo se pa dobi že za desetaka ali dvajsetaka. So pa vsi ti objektivi vrhunski, dva od mojih štirih sta pa praktično kot nova. Verjetno ju je imel prejšnji lastnik samo zato, da ju je imel, uporabljal pa ju je bolj malo, če sploh.

Objektivi Minolta 45/2, 28/2.8, 135/3.5 in Exacta 24/2.8

Objektivi Minolta 45/2, 28/2.8, 135/3.5 in Exacta 24/2.8

Skratka vrhunska stvar tale Minolta.

Cela družina.

Cela družina.

P.S.: Šele zdaj vidim, kako spraskano mizo imamo pri nas. :o

  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark

FED 3

FED 3 – vrhunski dosežek sovjetske visoke tehnologije. No ja, ne ravno. :P

V originalu je bil FED ruska kopija nemške Leice II, v tretji inkarnaciji pa menda že popolnoma ruski dizajn (ali ukrajinski ali kaj jaz vem) z mnogo izboljšavami glede na takrat že zastareli original. Moj je letnik ‘76, če pravilno sklepam po serijski številki, ampak nisem prepričan. Par malenkosti sem moral popravit in film je treba s selotejpom noter prilimat, ampak mehansko in optično pa vse deluje. Vsaj kolikor lahko jaz vidim. :)

Ob vsej teh digitalni tehnologiji, ki jo imamo danes, je fino kdaj pa kdaj slikati z eno tako starino. FED ni SLR ampak rangefinder, tako da je že to nekaj, na kar se je treba navadit (par slik je že prišlo konkretno drugačnih, kot sem si zamislil, ker aparat nima kompenzacije paralakse). Avtomatike seveda ni nobene. Še merjenja svetlobe nima, tako da je treba vse na pamet in po občutku (svetlomera nimam). Na soncu f/16 in 1/125 z ASA 125 filmom, pa je. V senci pač dve ali tri blende odpret oziroma podaljšat čas. Ali nekaj takega.

Fokusiranje je preko rangefinderja presenetljivo hitro in natančno, ko enkrat natreniraš. Če ne, pa pač nastaviš na hiperfokalno razdaljo, se pravi 6m pri f/16 (objektiv je 53mm) in je ostro vse od 3m do neskončnosti. :)

Objektiv imam samo en, Industar I-61. 53mm f/2.8. Baje je precej dober.

Slike dela aparat lepe, če človek ni preveč zahteven. Že lani sem poslikal en barvni film (no, dva, ampak enega sem po neumnosti rahlo uničil, oziroma če sem bolj natančen, uničil sem ga popolnoma), zadnjič pa še enega črnobelega. Če mi ga rata razvit (to je dandanes cel projekt) in poskenirat, prilimam tudi kakšno novo slikico, spodaj jih je pa par še od lani. Kvaliteta je boga predvsem zaradi tega, ker imam slab skener. :P

  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark