Moji zapiski

Vsako leto enkrat spomladi me prime, da bi se šel makro fotografijo. Tisto, ko delaš fotke žužkov in podobnih stvorov čisto od blizu, da zgledajo kot strašne pošasti iz globin vesolja. Kar je v bistvu hudo avtodestruktivno glede na to, da sem alergičen verjetno na vse možne sorte cvetnega praha in celo pomlad trpim tudi če nič ne skačem po travnikih. Ampak tako pač je in se ne da pomagat.

Makro fotografija je ena bolj dostopnih zvrsti fotografije, s katerimi se lahko ukvarja hobi fotograf, če odmislim fotkanje vsepovprek kar tako brez cilja in namena. Za vse ostale zvrsti rabiš drago opremo, veliko časa itd., makro se greš pa lahko že za zelo poceni. V prejšnjih letih sem se nekaj trudil s poceni predlečami¹, letos pa imam makro obročke za Minoltin MD mount² in par Minoltinih objektivov, ki jih lahko prek adapterja uporabim na NEX-u!

Prednost marko obročkov je, da nič ne trpi kvaliteta slike, kot je to pri predlečah, je pa zato par slabosti. Skupaj z daljšimi objektivi niso pretirano uporabni, ker ne dobiš ne vem kako velike povečave, pri krajših pa razdalja do objekta, ki ga fotografiraš hitro pade na zelo kratke centimetre³. Kar je pri fotkanju žužkov precej pomemben faktor. Poleg tega pri makro obročkih izgubiš nekaj svetlobe, pri povečavi 1:1 približno dve blendi. To se pa tudi pozna.

V kompletu, ki ga imam, so trije obročki, in sicer 13mm, 21mm in 31mm, skupaj torej največ 65mm. Najbolj mi pridejo v poštev objektivi od 28 do 50mm, 135mm je bistveno predolg in z njim ne dobim nič uporabnega, pri 24mm pride razdalja ostrenja že prekratka. Za začetek sem probal pravzaprav samo s 45mm objektivom in 31mm obročkom. Tako sem dobil povečavo približno 0.75X, kar še niti ni pravi makro, je bilo pa že tako dovolj težav. Razdalja ostrenja je bila približno 18cm, globinske ostrine je praktično samo za kak milimeter al dva, svetlobe pa tako malo, da bolj kot na f/11 nisem mogel zapreti, pa še takrat sem imel ISO 1600, čas pa vsaj 1/60s, da sem dobil še kaj ozadja osvetljenega⁴.

Kar se tiče fleša, je to šibka točka NEX sistema. Aparat nima standarnega priključka za fleš, posebnega zunanjega fleša se ne dobi, adapterjev pa tudi ni, tako da je treba nekako shajati s tistim malim fleškom, ki pride skupaj z aparatom. Jaz sem spredaj postavil doma narejen difuzor iz kartona in papirnatih robčkov, nekaj takega, kot je naredil tale tip, in se je kar solidno obneslo.

Spodaj so prvi rezultati. Nič kaj preveč navdušujoče, ampak nekaj pa je. Kot rečeno, z vsemi obročki naenkrat bi dobil večjo povečavo, ali pa s krajšim objektivom, ampak največji problem je svetloba. Fleš je sicer dovolj močan, ampak prek “difuzorja” speljana svetloba pride še vedno precej pod kotom in z ene strani. Idealna rešitev bi bil ring fleš okoli objektiva.

Žužek. Ni najbolj zanimiv subjekt, ampak vsaj polno jih je po celem travniku in mirni so zjutraj.

Teh je tudi veliko, ampak so že malo bolj živahni. Takole grdo fleš prepali travo.

Te pajkce in nasploh vse pajke, ki ne pletejo mrež, je težko fotografirati, ker imajo veliko oči in dobro vidijo. Kar naprej bežijo in se skrivajo in izza vogalov špejajo, kdo je ta stric s čudnim fotoaparatom. Jih je pa tudi polno, skoraj vsaka marjetica ima svojega.

Klopov je tudi ogromno. Na vsaki drugi travici je en čakal na žrtev. Teh rdečih je največ, nekaj sem videl tudi tistih malo manjših, črnih.

Mikro polžek s kosmato hiško. Kdo bi si mislil, da so tudi polžki lahko kosmati.

En mali skakač, ne vem, kako se mu dejansko reče. Čez dan ga ne dobiš, zjutraj so pa večinoma še kar mirni, če je dovolj hladno.

Pajek.

Muha.

Tale se mi zdi, da je iste sorte kot tisti na drugi sliki.

Enodnevnica.

Čmrlj. Tole fotko in naslednje sem naredil popoldne. Ampak čez da ni šans, da ujameš kaj drugega kot kako čebelo, čmrlja ali mravljo. Večina žuželk je enostavno preveč aktivnih. Ulov je najboljši zgodaj zjutraj, pa še to samo če je jutro hladno, najbolje ne več kot nekaj stopinj nad ničlo.

Farma. Na vsaki rožici je ena "čreda" listnih uši, ena mravlja, ki "skrbi" zanje in en stražar.

No, pa takega strica lahko še dobiš podnevi, potem se pa res skoraj neha.

1. z bolj slabimi rezultati[nazaj]
2. dobil praktično zastonj[nazaj]
3. oziroma pade ravnina fokusa celo za prednjo lečo objektiva[nazaj]
4. zgodaj zjutraj v senci, pa osvetljeval sem s flešom[nazaj]