Še ena trasa po hosti

Zdaj mi pa že resno zmanjkuje idej za potegnit črto od doma do vikend piknik roštilj lokacije1. Zadnjič sem po zemljevidu komaj še napraskal par cestic, po katerih se še nisem drajsal, za naslednjič pa res nimam več pojma, kaj naj si še izmislim.

Kakorkoli že, tokrat sem bicikliral že kar takoj v hrib na Kremen, vendar ne po cesti, ker zgleda nagravžno strma in piči direkt naravnost gor, ampak kar po pešpoti po dolini pod cesto. To mi je v bistvu tudi en tak izziv prilest gor v enem kosu, kar mi še nikdar ni ratalo2. Tokrat je čez največje skale še šlo, potem sem pa zagazil v blatne kolesnice od traktorja in evo, še en poskus je neslavno propadel. Pa vedno, ko se tam vozim, mora bit pot usrana. :x

Nič, gor do ceste sem potem počasi le prilezel, pa čeprav je bilo treba malo rinit, nato pa takoj dol v dolino na drugo stran. Tam sem že parkrat kolesaril, je fajn, ampak dlje kot do Kostanjka še nisem bil, tokrat sem pa šel vse do Koprivnice.

Potok Brestanica. Lekcija: ko sonce tolče na polno, se ne da slikat potočkov. Se je pa fajn ustavit za par minut.

Potok Brestanica. Lekcija: ko sonce tolče na polno, se ne da slikat potočkov. Se je pa fajn ustavit za par minut.

Tale fotka sicer ne paše nikamor, ampak jo moram pokazat, ker je polž moja maskota, moj heroj in vzornik. Samo leži na tleh, nikamor se mu ne mudi, pa še celo bajto nosi s sabo.

Tale fotka sicer ne paše nikamor, ampak jo moram pokazat, ker je polž moja maskota, moj heroj in vzornik. Samo leži na tleh, nikamor se mu ne mudi, pa še celo bajto nosi s sabo.

Da, tudi tokrat sem se ustavil pri enem kristusu.

Da, tudi tokrat sem se ustavil pri enem kristusu.

Po glavni cesti potem skozi Koprivnico in še naprej. Malo pred Podsredo sem v klancu prehitel eno punco, ki je imela očitno neke probleme z biciklom, ampak je zgledalo, da je imela stvari pod kontrolo (nekoga je klicala po telefonu), tako da se nisem ustavljal. Kasneje sem jo revico s hriba dol videl, kako peš rine kolo v klanec. Ko sem se peljal mimo, si je verjetno mislila, ‘lej ga idiota, noče ustavit in pomagat.’ Butl js! :roll: Naslednjič bom garant jaz rinil in klel. Upam, da je potem zrihtala.

V glavnem še preden se cesta na glavo spusti dol v Podsredo sem potem zavil desno in v hrib proti gradu. Ta del je bil za mene tudi nov. Vedel sem, da bo treba malo v hrib, ampak si nisem predstavljal, da bo tako strmo. 8O Ampak kolesarjenje ne more bit trpljenje, sem si rekel in fliknil bicikel v travo. Kaj ne bi, če je pa pogled takšen:

Ležiš v  travi in gledaš oblake, kaj je lepše od tega?

Ležiš v travi in gledaš oblake, kaj je lepše od tega?

Gledaš sonce!

Gledaš sonce!

Potem sledi še nekaj ovinkov, cesta se samo še blago vzpenja in kmalu prideš do grada Podsreda. Še prej je pa fajn razgledna točka. Eno podobno fotko, kot je naslednja, sem enkrat že imel tu gor, takrat sem prigonil iz ene druge smeri, ampak naj bo še enkrat, ker je tak fajn tam:

Grad Podsreda. Luštno.

Grad Podsreda. Luštno.

Se pa vidi, da je to ena taka malo bolj turistična točka. Prej me je na enem ovinku skoraj na havbo naložil en Italijan3, na tisti razgledni točki pred gradom sta pa bila parkirana dva švabska penzionista z avtodomom. Sta bila prijazna – ko sta šla mimo na sprehod, sta celo rekla ‘dobeh dan’.

No, potem od grada naprej se pa začne prava lepota. Malo je še klanca po asfaltu, potem se pa levo odcepi gozdna cesta proti Svetim Goram. Na zemljevidu zgleda, kot da se pot drži ene in iste izohipse ob pobočju hriba, v resnici pa gre malo dol, malo gor, ampak večinoma rahlo dol. Skratka idealno. In tista hosta je nasploh ena sama lepota. Vse zeleno, mir in tišina, ptički, frišn luft. Človek bi se kar usedel in užival.

Taka gozdna cestica gre tam kilometre in kilometre.

Taka gozdna cestica gre tam kilometre in kilometre.

Sediš in uživaš, to je to.

Sediš in uživaš, to je to.

Ampak je treba naprej, drugače človek nikamor ne pride. Nekje proti koncu te hoste s z desne pridruži pot, po kateri sem pičil zadnjič, od tam dalje je pa pokrajina že znana. Najprej Svete Gore, potem v dolino, pa gor do grada Bizeljsko4, spust čez Orešje, potem pa samo še čez hrib do cilja.

Svete Gore. Do vrha spet nisem rinil, niti nisem slikal strmine. Ampak res je strmo.

Svete Gore. Do vrha spet nisem rinil, niti nisem slikal strmine. Ampak res je strmo.

Pogled s skoraj iste lokacije kot zadnjič.

Pogled s skoraj iste lokacije kot zadnjič.

Nazaj sem šel še bolj naokrog in še bolj po ravnem. Je pa pihal nagravžen zahodnik direkt v prsa. Kot bi rinil v hrib.

Na pol te fotke je ena država, na drugi polovici pa druga. Dopoldne sem bil v tistih hribih tam zadaj!

Na pol te fotke je ena država, na drugi polovici pa druga. Dopoldne sem bil v tistih hribih tam zadaj!

Vsega skupaj se je nabralo okoli 80km (39 tja, 41 nazaj) in nekaj čez 1000 višinskih metrov (kakih 950 tja in 150 nazaj), če gre verjeti zemljevidom. Mimogrede, za pot tja sem rabil skoraj pet ur in pol, kar pomeni, da je bila povprečna hitrost vsega skupaj malo čez 7km/h. To mislim, da je moj absolutni rekord v počasnosti! :lol: Nazaj sem bil potem v dveh urah, sem se v tisti veter in z gorskim kolesom matral kot žival, da sem držal 20km/h. :mrgreen:

Pot tja (na začetku ni čisto točna):

Prva polovica.

Prva polovica.

In pot nazaj (približno in v obratni smeri):

Druga polovica.

Druga polovica.

  1. in potem še nazaj[nazaj]
  2. v dveh poskusih[nazaj]
  3. in to v črnem Ferrariju, kar ne vem, če sem sploh že kdaj prej videl[nazaj]
  4. spet nisem zvozil tistega nenormalno mehkega in razrukanega makadama[nazaj]
  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark


3 odgovorov v “Še ena trasa po hosti”

  1. Tina pravi:

    Čudovite slike, pokrajina in tura. Važno da prideš do cilja, rezultat bomo pa naslednjič preveril če je kaj boljši (hec :) ). Jaz ne bi povedala koliko je bilo povprečje, saj je že to da si naredil 80 km zelo veliko. Pohvalno!

  2. PeterB pravi:

    Joj, kolk te je lepo brat! Lepi kraji, super tura. Bo treba priti in pogledati.

  3. bubašvabebubašvabe pravi:

    @Tina: Ja saj v tem je ravno poanta, da greš počasi. Buljit v asfalt in brcat pedala do onemoglosti zna vsako teslo. ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !