Makro obročki na NEX-u

Vsako leto enkrat spomladi me prime, da bi se šel makro fotografijo. Tisto, ko delaš fotke žužkov in podobnih stvorov čisto od blizu, da zgledajo kot strašne pošasti iz globin vesolja. Kar je v bistvu hudo avtodestruktivno glede na to, da sem alergičen verjetno na vse možne sorte cvetnega praha in celo pomlad trpim tudi če nič ne skačem po travnikih. Ampak tako pač je in se ne da pomagat.

Makro fotografija je ena bolj dostopnih zvrsti fotografije, s katerimi se lahko ukvarja hobi fotograf, če odmislim fotkanje vsepovprek kar tako brez cilja in namena. Za vse ostale zvrsti rabiš drago opremo, veliko časa itd., makro se greš pa lahko že za zelo poceni. V prejšnjih letih sem se nekaj trudil s poceni predlečami1, letos pa imam makro obročke za Minoltin MD mount2 in par Minoltinih objektivov, ki jih lahko prek adapterja uporabim na NEX-u!

Prednost marko obročkov je, da nič ne trpi kvaliteta slike, kot je to pri predlečah, je pa zato par slabosti. Skupaj z daljšimi objektivi niso pretirano uporabni, ker ne dobiš ne vem kako velike povečave, pri krajših pa razdalja do objekta, ki ga fotografiraš hitro pade na zelo kratke centimetre3. Kar je pri fotkanju žužkov precej pomemben faktor. Poleg tega pri makro obročkih izgubiš nekaj svetlobe, pri povečavi 1:1 približno dve blendi. To se pa tudi pozna.

V kompletu, ki ga imam, so trije obročki, in sicer 13mm, 21mm in 31mm, skupaj torej največ 65mm. Najbolj mi pridejo v poštev objektivi od 28 do 50mm, 135mm je bistveno predolg in z njim ne dobim nič uporabnega, pri 24mm pride razdalja ostrenja že prekratka. Za začetek sem probal pravzaprav samo s 45mm objektivom in 31mm obročkom. Tako sem dobil povečavo približno 0.75X, kar še niti ni pravi makro, je bilo pa že tako dovolj težav. Razdalja ostrenja je bila približno 18cm, globinske ostrine je praktično samo za kak milimeter al dva, svetlobe pa tako malo, da bolj kot na f/11 nisem mogel zapreti, pa še takrat sem imel ISO 1600, čas pa vsaj 1/60s, da sem dobil še kaj ozadja osvetljenega4.

Kar se tiče fleša, je to šibka točka NEX sistema. Aparat nima standarnega priključka za fleš, posebnega zunanjega fleša se ne dobi, adapterjev pa tudi ni, tako da je treba nekako shajati s tistim malim fleškom, ki pride skupaj z aparatom. Jaz sem spredaj postavil doma narejen difuzor iz kartona in papirnatih robčkov, nekaj takega, kot je naredil tale tip, in se je kar solidno obneslo.

Spodaj so prvi rezultati. Nič kaj preveč navdušujoče, ampak nekaj pa je. Kot rečeno, z vsemi obročki naenkrat bi dobil večjo povečavo, ali pa s krajšim objektivom, ampak največji problem je svetloba. Fleš je sicer dovolj močan, ampak prek “difuzorja” speljana svetloba pride še vedno precej pod kotom in z ene strani. Idealna rešitev bi bil ring fleš okoli objektiva.

Žužek. Ni najbolj zanimiv subjekt, ampak vsaj polno jih je po celem travniku in mirni so zjutraj.

Žužek. Ni najbolj zanimiv subjekt, ampak vsaj polno jih je po celem travniku in mirni so zjutraj.

Teh je tudi veliko, ampak so že malo bolj živahni. Takole grdo fleš prepali travo.

Teh je tudi veliko, ampak so že malo bolj živahni. Takole grdo fleš prepali travo.

Te pajkce in nasploh vse pajke, ki ne pletejo mrež, je težko fotografirati, ker imajo veliko oči in dobro vidijo. Kar naprej bežijo in se skrivajo in izza vogalov špejajo, kdo je ta stric s čudnim fotoaparatom. Jih je pa tudi polno, skoraj vsaka marjetica ima svojega.

Te pajkce in nasploh vse pajke, ki ne pletejo mrež, je težko fotografirati, ker imajo veliko oči in dobro vidijo. Kar naprej bežijo in se skrivajo in izza vogalov špejajo, kdo je ta stric s čudnim fotoaparatom. Jih je pa tudi polno, skoraj vsaka marjetica ima svojega.

Klopov je tudi ogromno. Na vsaki drugi travici je en čakal na žrtev. Teh rdečih je največ, nekaj sem videl tudi tistih malo manjših, črnih.

Klopov je tudi ogromno. Na vsaki drugi travici je en čakal na žrtev. Teh rdečih je največ, nekaj sem videl tudi tistih malo manjših, črnih.

Mikro polžek s kosmato hiško. Kdo bi si mislil, da so tudi polžki lahko kosmati.

Mikro polžek s kosmato hiško. Kdo bi si mislil, da so tudi polžki lahko kosmati.

En mali skakač, ne vem, kako se mu dejansko reče. Čez dan ga ne dobiš, zjutraj so pa večinoma še kar mirni, če je dovolj hladno.

En mali skakač, ne vem, kako se mu dejansko reče. Čez dan ga ne dobiš, zjutraj so pa večinoma še kar mirni, če je dovolj hladno.

Pajek.

Pajek.

Muha.

Muha.

Tale se mi zdi, da je iste sorte kot tisti na drugi sliki.

Tale se mi zdi, da je iste sorte kot tisti na drugi sliki.

Enodnevnica.

Enodnevnica.

Čmrlj. Tole fotko in naslednje sem naredil popoldne. Ampak čez da ni šans, da ujameš kaj drugega kot kako čebelo, čmrlja ali mravljo. Večina žuželk je enostavno preveč aktivnih. Ulov je najboljši zgodaj zjutraj, pa še to samo če je jutro hladno, najbolje ne več kot nekaj stopinj nad ničlo.

Čmrlj. Tole fotko in naslednje sem naredil popoldne. Ampak čez da ni šans, da ujameš kaj drugega kot kako čebelo, čmrlja ali mravljo. Večina žuželk je enostavno preveč aktivnih. Ulov je najboljši zgodaj zjutraj, pa še to samo če je jutro hladno, najbolje ne več kot nekaj stopinj nad ničlo.

Farma. Na vsaki rožici je ena "čreda" listnih uši, ena mravlja, ki "skrbi" zanje in en stražar.

Farma. Na vsaki rožici je ena "čreda" listnih uši, ena mravlja, ki "skrbi" zanje in en stražar.

No, pa takega strica lahko še dobiš podnevi, potem se pa res skoraj neha.

No, pa takega strica lahko še dobiš podnevi, potem se pa res skoraj neha.

  1. z bolj slabimi rezultati[nazaj]
  2. dobil praktično zastonj[nazaj]
  3. oziroma pade ravnina fokusa celo za prednjo lečo objektiva[nazaj]
  4. zgodaj zjutraj v senci, pa osvetljeval sem s flešom[nazaj]
  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark

Eno porcijo salmonele, prosim!

Odkar sem bil nazadnje na Šmartinskem jezeru, je turistična ponudba precej napredovala. Zgledno so uredili sprehajalne poti, postavili so prenosne veceje in najameš lahko čoln. Razen tega, je pa vse skupaj še vedno rahlo pod nivojem, sploh če bi človek hotel še kaj pojesti. No, če prineseš s sabo, imajo fajn roštilj place, pa še za otroke je zanimivo narejeno, ampak drugače je pa gostinska ponudba precej žalostna.

Dobro, mi nismo zahtevni, pa se zadovoljimo tudi z najbolj neuglednimi čevapčiči in narezanim kruhom iz Spara, ampak saj drugega ti niti ne preostane, če prideš tja lačen in bi takoj nekaj jedel. Večji problem je, če na koržnik dobiš več, kot si naročil. No, da ne bom delal krivice čolnarni, ki streže čevapčiče z dodatki, čisto možno je, da je bil kriv sladoled v bifeju na drugi strani, v tistem, ki je tudi napol ladja. Po pravici povedano, mi je že takoj zgledal malo sumljiv, ampak si nisem mislil, da bo na koncu tako izpadlo. Skratka dva dni slabosti, bruhanja, driske in ležanja v postelji z vročino, je nekaj, česar ne privoščim nikomur razen redkim izbrancem.

Nikoli več in nikakor ne priporočam.

Fotke:

Takale lepa pot je urejena okoli enega kraka jezera, pa še en del na drugo stran.

Takale lepa pot je urejena okoli enega kraka jezera, pa še en del na drugo stran.

Uuuuu! Lej ribe!

Uuuuu! Lej ribe!

Bližnjica čez jezero.

Bližnjica čez jezero.

Čolnarna.

Čolnarna.

Vrhunec kulinarične ponudbe Šmartinskega jezera.

Vrhunec kulinarične ponudbe Šmartinskega jezera.

Sprehajalna potka.

Sprehajalna potka.

Sprehajalna potka.

Sprehajalna potka.

Sprehajalna potka.

Sprehajalna potka.

Jezero od daleč.

Jezero od daleč.

Jezero od blizu. Idealno za kopanje.

Jezero od blizu. Idealno za kopanje.

Turistična ladja. Za 5€ te peljejo en krog.

Turistična ladja. Za 5€ te peljejo en krog.

Uuuu! Spet so ribe!

Uuuu! Spet so ribe!

En krog z ladjo po jezeru.

En krog z ladjo po jezeru.

En krog z ladjo po jezeru.

En krog z ladjo po jezeru.

En krog z ladjo po jezeru.

En krog z ladjo po jezeru.

En krog z ladjo po jezeru.

En krog z ladjo po jezeru.

  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark

Leto in pol in še malo

Od zadnjega status checka so minili že kaki trije meseci. Ni kaj dosti novega. Beba raste počasi, jé malo in vedno bolj hoče, da je vse po njeno. Dudo je že zdavnaj vrgla z balkona, flaško mora še vedno imeti, spati pa skoraj noče več v svoji sobi. V knjigici zna pokazati že skoraj vse slikice, na leseni plošči tudi vse koščke postavi na pravo mesto. Veliko se smeji, dosti pleše in rada bi skakala, ampak še ne zna. Najraje pa tepe, tolče, cuka, vleče, ščipa in grize.

Ouuuuuuuuuuuu.

Ouuuuuuuuuuuu.

Pri stricu frizerju.

Pri stricu frizerju.

Obujanje spominov na dobre stare čase.

Obujanje spominov na dobre stare čase.

Atiiiiiiii.

Atiiiiiiii.

Po toboganu gor.

Po toboganu gor.

Po toboganu dol.

Po toboganu dol.

Najljubša hrana po novem ni več grah, ampak pica.

Najljubša hrana po novem ni več grah, ampak pica.

Traktor!!!

Traktor!!!

Navdušenje nad gradbeništvom je zelo veliko. Predvsem nizke gradnje.

Navdušenje nad gradbeništvom je zelo veliko. Predvsem nizke gradnje.

Gunca gunca.

Gunca gunca.

  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark

Industar I-61 53mm/2.8

Uvajam novo rubriko “test”, da bom imel na enem mestu zbrane vse svoje vtise o stari opremi1, ki se je vedno več nabira v omari. Če bo še kdo to prebral, tudi prav.

Objektiv s starega fotrovega FEDa je edini, ki ga do zdaj nisem mogel sprobat na digitalcu. Enostavno ga nisem imel kam našraufat. Kak mesec nazaj sem pa končno naročil adapter z M39 navoja na E-mount. Kitajc ga je iz Hong Konga poslal za šest evrov in nekaj centov2. Kako jim rata imet takšne cene, mi ne bo nikoli jasno, pritoževal se pa tudi ne bom.

Objektiv je čuden. Mislim obnaša se čudno3. Bolj kot sonce šajna direktno v njega, lepše fotke dela. In obratno. Bolj kot bi naj bili pogoji neproblematični, bolj so fotke zanič. Ne vem, mogoče bi moral probat v različnih pogojih, do zdaj sem bil samo na enem sprehodu z njim, ampak dvomim. Drugače zgleda dokaj v redu. Na sprednji leči je videti, da premaz ni več 100% nov, ampak se mi zdi, da ni prehudo spraskano. Tudi ne zgleda, da bi bilo znotraj kaj plesni. Bi moral primerjati z drugim primerkom ali kaj. Mogoče pa pač enostavno takšen je. :???:

Zaprta blenda (f/5.6 ali f/8, ne spomnim se), sonce za hrbtom, fokus nekje blizu neskončnosti. Človek bi pričakoval solidno kvaliteto, dejansko pa fotka zgleda kot da bi slikal skozi ženske štumfe.

Potem pa slikaš v sonce pri skoraj odprti blendi (f/4) in dobiš boljšo fotko kot z večino drugih objektivov te sorte.

Tale je pa pri čisto odprti blendi (f/2.8). Ostrina sicer ni ravno brilijantna, je pa fotka za mene čisto v redu. Ne kaže nobenih tipičnih znakov sonca na robu kadra.

Tehnično ni objektiv nič posebnega. Normalen fiksen objektiv pač sicer z malo čudno goriščnico 53mm in za te vrste objektiv precej švoh blendo, f/2.8. Ker je narejen za rangefinder fotoaparate, je najmanjša razdalja fokusiranja okoli 1m, kar zna biti precej omejujoče daleč, sploh če je človek navajen na pol metra in manj, kot je to v navadi pri SLR objektivih. Za čisto bližnje in makro posnetke ta objektiv definitivno ni namenjen. Fokusiranje ni čisto mehko in gladko, ampak glede na to, kaj je ta konkreten primerek že dal skozi, je to čisto razumljivo. Malo težko se je navaditi tudi, da je obroč za ostrenje na zadnjem delu, medtem ko je obroč za nastavljanje zaslonke spredaj. Pri večini objektivov je ravno obratno.

Dejansko se objektiv najbolje obnese, če fotografiraš blizu minimalne razdalje ostrenja.

Okoli 50mm, f/2.8 in 1m MFD ne more dati ravno najbolj mehko zabrisanega ozadja, ampak če je razmerje med razdaljo do motiva in razdaljo do ozadja veliko, je kar v redu.

Zanimivo pri fokusiranju je, da je območje, v katerem objektiv fokusira, malenkost odvisno od izbrane zaslonke. Pri f/2.8 objektiv komaj izostri do neskončnosti, medtem ko recimo pri f/8 gre celo malo čez. Zakaj se to zgodi, nimam razlage. Mogoče tudi adapter ni čisto 100% natančno narejen, ampak tudi to ne pojasni pojava. V vsakem primeru se razdalje, ki so sicer precej na gosto napisane na objektivu, ne ujemajo čisto z dejanskim stanjem.

Še ena iz hoste.

Vedno pa se ne pojavi soft-focus efekt. Mogoče zato, ker na tej ni kakih posebej svetlih/svetlečih objektov. Ali pa ker je stranska svetloba, kaj vem.

Zaslonka se nastavlja v “celih” vrednostih od f/2.8 do f/16. Lamel je samo 6, tako da se na slikah v zamegljenem ozadju hitro vidijo šestkotniki, kar je malo nenavadno za rangefinder objektiv. Ponavadi imajo ti več kot 10 lamel in skoraj čito okroglo zaslonko. Očitno so Rusi v sedemdesetih letih že začeli šparat, ker ima starejša verzija tega objektiva menda zaslonko iz 12 lamel ali nekje v tem rangu.

Kot rečeno, objektiv se najbolj izkaže pri slikanju bližnjih motivov (okoli 1m).

Še ena s travnika.

Kar se kvalitete slike tiče, je vse skupaj bolj tako-tako. Kakšnih blestečih rezultatov tako ali tako nisem pričakoval, ampak pri nekaterih nastavitvah sem bil naravnost razočaran. Praktično pri vseh zaslonkah so slike videti, ko da bi slikal skozi polivinilasto vrečko ali kaj podobnega. Predvsem tam, kjer so hitri prehodi med svetlimi in temnimi deli, se zdi, kot da svetlli deli žarijo. Kot nekakšen bloom ali soft focus efekt. In to se zgodi tudi če sonce ni niti približno v kadru in tudi pri zaprti zaslonki. Zdaj ko gledam nazaj fotke, ki sem jih s tem objektivom naredil na film, vidim popolnoma enak efekt. Takrat sem to pripisoval filmu in slabemu skenerju, ampak zdaj vidim, da je za to kriv izključno objektiv.

Na neskončno in z močno osvetljenimi svetlimi površinami (fasada bajte) pa spet ta čuden bloom efekt.

Proti soncu pa spet solidno in fajn ambient.

Po drugi strani pa če pogledaš fotografije pri 100% povečavi, je ostrina še kar solidna. Nič takega, da bi bil pretirano navdušen, sploh pri odprti zaslonki seveda ne, pri f/5.6 recimo je pa že čisto na nivoju. In to od roba do roba približno enako, ne samo na sredini. Pa zanimivo je obnašanje objektiva, ko je v kadru sonce. Pri večini objektivov, sploh takih starejše izdelave, v takem primeru dobiš cel kup napak. Močno zmanjšanje kontrasta po celem kadru in veliko število t.i. zajčkov4, po možnosti še čudnih oblik in barv. Ta objektiv pa naredi iz sonca lepo zvezdo z nešteto žarki, ki so včasih sicer malo mavričasti (ampak ne vedno) in včasih se tu in tam pojavi kakšen krogec ali svetla pika (flare), tudi ne vedno. Pravzaprav objektiv dela najlepše slike ravno če fotografiraš direkt v sonce, in to pri odprti blendi!

Bus.

Ta čudna karakteristika objektiva pa v redkih primerih celo pripomore k bolj zanimivi fotki. Tale kar žari.

Zaključek: objektiv ima na digitalcu omejeno uporabno vrednost. Enostavno je večina drugih objektivov v istem rangu boljših v praktično vseh pogledih. Rešuje ga pravzaprav samo to, da je majhen, in to skupaj z adapterjem, ki je precej tanek, medtem ko so SLR objektivi praviloma dosti večji in skupaj z adapterjem na digitalcu zgledajo že skoraj smešno. Za splošno uporabo se mi zdi optično prešvoh, oziroma je slika preveč “specifična”. Mogoče bi se ga dalo uporabit za kakšnega od tistih bolj “umetniških” portretov tipa “punca nekje v naravi in sonce v kadru”.

DODATEK: Sem ugotovil, da tisto, ko “premaz na sprednji leči ne zgleda čisto nov” je dejansko plesen pojedla premaz, ergo čuden šajn. Vmes sem objektiv probal razstavit, spucat, namazat in nazaj sestavit, ampak sem očitno nekje nekaj zamaknil za delček milimetra in zdaj dela še slabše kot prej. Interneti pravijo, da je objektiv z od plesni razžrtim premazom samo še za pokopat.

  1. fotoaparati, objektivi, itd.[nazaj]
  2. poštnina zastonj[nazaj]
  3. zgleda čisto normalno, kot vsak prastar ruski objektiv pač[nazaj]
  4. flare po angleško[nazaj]
  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark