Škocjanske jame
28.04.2012 — bubašvabePotem ko smo zlezli iz ene luknje, smo šli še do naslednje. Škocjanske jame.
Pričakovali smo spektakularno predstavo narave, dobili pa… hja, malo manj kot to. Na koncu se je izkazalo, da je bil problem samo v tem, da nihče ni točno vedel, kam bi sploh morali iti. Na voljo sta namreč dve poti, in sicer tista “taprava”, na kateri vidiš svetovno znamenite, pod Unescom zaščitene in po fotografijah sodeč spektakularne jame in podzemni kanjon reke Reke vključno s stalaktiti, stalagmiti in vsemi ostalimi jamskimi čudesi, in druga, ki jo imenujejo “Ob Reki v podzemlje” in po kateri so nas dejansko peljali. Ta vodi skozi eno krajšo jamo v dve dolini, ki sta nastali potem, ko se je strop jame zrušil, vmes pa je ostal naravni most.
Ta druga pot je bila leta 1965 uničena v poplavah in je bila od takrat pa vse do letos, ko so zaključili z obnovo, zaprta za obiskovalce. Zdaj so jo ponovno odprli in mi smo bili menda ena prvih skupin, ki so jo peljali po obnovljeni oziroma na novo urejeni poti. Saj ne da se pritožujem, tudi ta pot je strašno fascinantna, ampak vseeno, pričakovali smo ogromne jame z vsem, kar spada zraven, dobili pa skoraj nič od tega. Če bi to vedeli, bi si verjetno vzeli več časa, prišli prej in prehodili obe poti.
Poleg tega je fotografiranje menda prepovedano. Na koncu smo se vseeno spogajali, da lahko, ampak obvezno brez stativa1. Ker je kao po zakonu prepovedano. Zakaj, meni ni jasno. Skratka v črno črni jami lahko fotografiramo, ampak brez stativa in flešov. Genijalno!
Jaz sem na srečo s sabo imel svojo malo gorilo, ki očitno ne šteje za stativ2, tako da mi je le ratalo naredit par škljocev z ograje tudi v jami, ki jo je na tej poti mimogrede za vsega skupaj kakih 250m. Vseeno so fotke večinoma bedne in niti približno to, kar smo pričakovali. Se bo treba še kdaj vrniti in pogledati še drugo pot, da bom največje znamenitosti vsaj videl, če že fotk ne bom imel.

Ta jama je sicer dolga samo 250m, ampak je vseeno impresivna. Impresivna je tudi turistična pot, ki so jo speljali skozi.
Zaključek? Definitivno si je treba vzeti dovolj časa in prehoditi obe poti. Za vsako rabiš približno uro in pol.