Spet malo kolesa in malo bolezni

Potem ko sem se več kot dva meseca ukvarjal z bakterijsko pljučnico in ostalimi infekcijami, sem prejšnji teden imel občutek, da sem končno že dovolj dober za nekaj malega rekreacije na kolesu. Huda napaka!

Dobro, v ponedeljek sem šel en kratek krogec po ravnini (25km) in res ni bilo hudega, čeprav sem se kar namatral. Dva dni me je potem vse malo bolelo, kaj hujšega pa ni bilo. Nekakšen prehlad, ki se mi je vlekel že skoraj cel avgust, je šel počasi na bolje in proti koncu tedna nisem čutil skoraj nobenih težav več, če ne omenjam malo bolj polnega nosa vsako jutro.

No, in se mi je zdelo, da bi v soboto lahko združil prijetno s prijetnim in se odpeljal na klubski jesenski piknik s kolesom in potem seveda še nazaj. Pot je itak bolj kot ne ravna, več ali manj tik ob Savi1, tempo pa bi držal striktno turističnega. Vsega skupaj pa za en navaden maraton, okoli 42 ali 43km po karti. No, jaz sem ključni odcep rahlo falil in se odpeljal skoraj do steklarne in nazaj, tako da je tja naneslo 48km, nazaj pa tistih 42. Vsega skupaj torej okroglih 90km.

Aja, tu je pot: bikemap.net (ne da se mi delat skrinšota)

S sabo sem imel seveda fotoaparat. Tja nisem nič slikal, s poti nazaj pa evo par utrinkov:

Sava.

Cesta med Radečami in Hrastnikom na desni strani Save, se pravi nasproti glavne ceste, je idealna za kolesarjenje.

Potoček.

Eden od neštetih potočkov, ki se v slapovih po strmih skalah izpod Kuma zlivajo v Savo.

Zidani Most.

Zidani Most.

Zidani most v ČB.

Zidani most v ČB.

Železna cesta.

Pogled na progo nekje med Radečami in Loko. Mimogrede cesta med Radečami in Sevnico na levi strani Save je še lepša za kolesarjenje kot tista proti Hrastniku. Nikjer nič strmega, čisto ravna pa tudi ni, pokrajina je pa naravnost čudovita.

Pogled nazaj proti Radečam in zasavskim hribom.

Pogled nazaj proti Radečam in zasavskim hribom.

Sevnica.

Sevnica. Komentarja taka lepota sploh ne potrebuje. :P

Sava pri Sevnici.

Sava pri Sevnici. Mimogrede, tod okoli Sava sploh ni več reka ampak samo še niz jezer, eno za drugim, vmes pa hidroelektrarne.

Sončni zahod nad sevniškim morjem.

Sončni zahod nad sevniškim morjem.

To je to, kar se tiče fotk. Potem je ratala tema in se ni dalo več slikat.

Zdaj pa glede zdravja. Že ponoči in v soboto zjutraj me je nekaj praskalo po grlu. Sem rekel, da itak ni nič in brez veze, da se sekiram in zaradi tega ostajam doma. No, nisem imel prav. Sicer ne vem, koliko je na vse skupaj vplival kolesarski izlet, ampak končni rezultat je, da imam spet 38°C vročine, da kašljam kot kak star rudar in sem nasploh popolnoma bogi.

Saga se nadaljuje. Pijačo po želji ima tisti, ki ugane, kaj me bo doletelo naslednjič. :roll:

  1. samo zadnji kilometer, ko se cesta obrne v hribe, je vzpon za dobrih 100m višine[nazaj]
  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark


3 odgovorov v “Spet malo kolesa in malo bolezni”

  1. seamus pravi:

    Sliek so supr. Tam pri zadnji HE bi se šel lahko malo okopat, je ravno pravi čas za elektrarning :mrgreen: Sploh, ker je sedaj bolj švoh pretok.

  2. rumenoo pravi:

    pri tej obliki pljučnice je treba bit zelo previden, tudi potem, ko jo preboliš. moj daljni sorodnik jo je prebolel pred enim letom, letos ga pa ni več med nami. baje je bil tudi to eden izmed vzrokov za srčni infarkt. zato, previdno tudi na kolesu. verjetno ne gre pretiravati.

  3. Roni AmmanRoni Amman pravi:

    @seamus: Haha, elektrarning! :lol:

    @rumenoo: Odločeno je! Od zdaj naprej bom samo še ležal na kavču in gledal televizijo. Ker očitno vsakič, ko samo nos pomolim ven na zrak, že nekaj zbolim. In to zdaj poleti. Kaj bo šele, ko bo zima?!? :o

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !