Duga Uvala

Torej bili smo na morju. Samo po sebi nič takega in tudi ne bi ničesar napisal, ker lahko družinski del zgodbe povzamem v dveh treh stavkih v smislu, da smo se imeli solidno fajn, tamala je čofotala, jaz sem bil bolan, malo smo se kopali, malo se sončili, vreme smo imeli vse dni razen enega lepo, sončno in vroče, vetra pa je bilo ravno toliko, da je blažil vročino. Zgodba končana.

1

Jutro na punti.

Ampak bistvo tega zapisa in motivacija zanj je lokacija našega dopusta. Duga Uvala na Hrvaškem, v Istri, malo stran od Pulja. Tega kraja do letos nisem poznal, tako da nisem vedel, kaj lahko pričakujem, to kar smo dobili, pa me je skoraj vrglo na rit. Že ko stopiš na območje hotelskega kompleksa, dobiš en tak čuden nadrealističen občutek. Ne veš, ali si prišel prav ali pa si se mogoče znašel v kaki posebej nori epizodi Zone somraka ali v najnovejšem filmu M. Night Shyamalana.

Privez za čoln.

Privez za čoln.

Kot prvo, Duga Uvala je že v štartu popolnoma zgrešena ideja. Kdor kolikor toliko pozna Istro, bo takoj, ko povem, da Duga Uvala leži na vzhodni obali, vedel, koliko je ura. Tam ni ničesar. Obala se strmo spusti v morje, vmes so skale, ob katere občasno butajo valovi in to je to. V bližini ni nobenih večjih naselij, sploh ne ob morju. Da prideš do tja, greš najprej do največje vukojebine na svetu, potem pa se pelješ še 5km naprej.

Istrsko zelenje.

Istrsko zelenje.

Sama lokacija je tako neverjetno odmaknjena, da se človek počuti popolnoma izoliran od zunanjega sveta. Plaža gleda proti odprtemu morju, zaradi ozkega zaliva in strme obale pa se ne vidi praktično nobene širše okolice, kjer bi bili vidni kakšni znaki civilizacije. S plaže se vidi samo otok Susak (komajda), s kakšne višje točke pa še Unije in preko hriba mogoče še košček Cresa ali Lošinja (moja ocena, mogoče se motim). Če še signala mobitela in televizije ne bi bilo, in če Puljsko letališče ne bi bilo tako blizu, bi človek lahko pomislil, da je padel v neko drugo dimenzijo ali kaj takega.

Jutro na punti.

Jutro na punti.

Duga Uvala niti ni tako dolga (to je očitno komercialno ime za vabljenje nič hudega slutečih turistov), mogoče dobrega pol kilometra, na koncu pa je majhna, a lepa prodnata plažica. Kakih 100m v dolžino meri. Za to plažico je še nekaj malega ravnine, potem pa prej omenjeni strmi hribi na vseh straneh. Lokacija bi bila idealna za kak romantičen, intimno odmaknjen manjši kamp ali kaj podobnega. No, in na tem kraju so se v začetku sedemdesetih, v časih ko je bila sprejeta še tudi marsikatera druga napačna odločitev, namenili zgraditi hotelski kompleks s sobami in apartmaji za kakih 4000 gostov (moja ocena čez palec).

Morsko kamenje.

Morsko kamenje.

Vsega skupaj 100m plaže in par sto metrov skal za 4000 gostov! Kompleks so potem dejansko začeli graditi šele leta 1986 ali 1989 (različni podatki, ne vem, kaj je točno) in kar jim je uspelo zgraditi (menda so bila večinoma slovenska podjetja) do leta 1991, to so tam pustili. Kasneje v času novega razcveta hrvaškega turizma so baje dogradili še nekaj hotelskih pritiklin in to je bilo to. Ostalo so pustili tako, kot je bilo – na pol kočnano in urejeno. Od takrat naprej ne delajo nič več, vzdržujejo samo še toliko, kolikor je res nujno potrebno, okolice ne urejajo drugje kot samo v neposredni bližini hotela.

En dan "slabega" vremena.

En dan "slabega" vremena.

Skratka Duga Uvala je nekakšen nikoli dokončan, zbledel in napol zaraščen spomenik socialističnemu dopustovanju iz zlatih časov samoupravljanja. Vse je v stilu. Promenada je tlakovana do konca zaliva, ampak tu in tam tlakovci manjkajo, razsvetljava je še originalna in marsikatera luč je razbita in nikoli zamenjana, klopc ni, ograj tudi ne. Na mestu, kjer bi naj očitno bila nekakšna restavracija z roštilji, so odnehali v zadnji fazi. Vse zgleda zgrajeno, vendar očitno ni bilo nikoli odprto in zgornje dele je že popolnoma preraslo istrsko rastlinje. Okolica ob promenadi je urejena mogoče kakih 100m, naprej je vse zaraščeno, kot v džungli.

Pomol in čoln.

Pomol in čoln.

Enako se nadaljuje tudi drugod. Edina trgovina je ostala nespremenjena že 20 let, vključno s ponudbo. Kot bi jo iztrgali naravnost iz leta 1987. Kakih šest zaposlenih in na pol prazne police. Kruh imajo samo bel, mesa ali rib ni, od sadja in zelenjave so vsak dan mogoče dve ali tri vrste. Kdor biva v apartmaju in bi si sam kuhal, si s to trgovino ne more dosti pomagati.

Istrsko zelenje.

Istrsko zelenje.

Hotelske restavracije ne morem komentirati, ker nismo nikoli tam jedli, sem pa opazil, da ni nikoli imela veliko gostov, vsaj zunaj ni bilo videti skoraj nikogar. Je pa bližje plaži še en bar/picerija/grill, kjer postrežejo zmrznjene industrijsko pripravljene čevapčiče in podobne mesne izdelke, pečene na olju na električni plošči ali pa pogrejejo zmrznjeno pico. Vse je od Leda.

Sončni vzhod na punti.

Sončni vzhod na punti.

Še malo dol po stopnicah od bara je plaža (mimogrede, od našega apartmaja smo imeli do plaže točno 155 stopnic, kar pa je bilo v bistvu še dokaj malo v primerjavi z nekaterimi drugimi apartmaji). Tušev nismo testirali, na WC-ju pa je papirja očitno zmanjkalo enkrat okoli leta 1994, pa se do zdaj še nihče ni spomnil prinesti novega. No, vsaj niso čučavci, ampak prave školjke s polomljenimi plastičnimi deskami.

Ribič.

Ribič.

Plaža je, kot rečeno, precej lepa in zelo majhna. Prodnata je in počasi se spušča (50m od obale je voda do riti, pri 100m je pa mogoče že treba plavat), ob straneh zaliva, kjer so skale, pa lahko najdeš tudi mesto, kjer lahko kar skočiš v vodo. Mimogrede, skakanje na glavo v 1m globoko vodo ni priporočljivo (no, nisem ravno na glavo, samo malo bolj pod kotom, ampak dovolj, da sem si spraskal ramo).

Rožmarin.

Rožmarin.

Glede na dolžino plaže in število gostov (po moji oceni je bila zasedenost v apartmajih okoli 50%, za hotel ne vem) je edina logična posledica, ki jo lahko človek pričakuje, ta, da je na plaži konstantno gužva. Večinoma družine z malimi otroki (drugam kot na šoder z dojenčkom tako ali tako ne moreš). Temu ustrezna je tudi čistoča vode. Razen zgodaj zjutraj, ko ni tam še nikogar, je voda usrana, in to dobesedno. Mislim res dobesedno, tu in tam med čofotajočimi kopalci ne več kot 20m ali 30m od obale včasih vidiš plavajoče kose dreka. Res.

Zapuščen čoln.

Zapuščen čoln.

S sabo sem vozil tudi Potepanja 4 (odlično branje, priporočam vsakemu, ki je kdajkoli bil na morju v Istri in misli, da pozna te kraje!), misleč, da bomo našli kak zanimiv izlet v bližini. Na koncu nismo hodili nikamor, če ne drugega že zaradi drugih objektivnih razlogov (julija je prevroče za izlete), ampak dejansko niti Chef, ki se sicer navdušuje nad vsakim napol podrtim zvonikom in nad vsakim zabačenim pajzlom, kjer točijo refošk, ni v teh krajih našel ničesar.

Jutro na punti.

Jutro na punti.

Kdo potem sploh hodi v Dugo Uvalo? Poleg nevednežev, kot smo bili mi (pač firma ima tam apartma za zaposlene in smo morali probat), so bili še celo gosti videti kot statisti iz tiste epizode Zone somraka, posebej nastavljeni in napravljeni, da pašejo v socialistični štimung. Pošten delavski razred z velikimi trebuhi in majhnimi pričakovanji. Ljudje, ki jejo in pijejo iz Lidla in Hoferja najcenejše čevapčiče, najcenejše pivo in vino iz tetrapaka in so s tem celo zadovoljni. Taki grejo v Dugo Uvalo. Največ je Slovencev in Hrvatov, od ostalih večino predstavljajo Čehi, Slovaki in Poljaki. Kar je bilo Avstrijcev in Nemcev, so se večinoma tja pripeljali s kripami.

Klapavice.

Klapavice.

Pa otroci, ki sicer ne bi šli nikamor na morje in jih je treba iz človekoljubja pač nekam poslat. Po možnosti tja, kjer je najceneje, da jih gre lahko z omejenimi sredstvi karseda veliko. Take pošljejo v Dugo Uvalo. No, pa mogoče je še kakšen gost, ki ga na ta kraj vleče nostalgija. Aja, pa dopuščam možnost, da pridejo v Dugo Uvalo pozimi kdaj pa kdaj tudi kakšni športniki na zimske priprave. Takim bi po tem, kar sem videl, znal ta kraj kar ustrezati.

Jutro na punti.

Jutro na punti.

Skratka če povzamem, Duga Uvala je zanič letovišče, poden od podna, ki pa bi bilo lahko odlično, če bi ga tržili drugače. Preimenovati bi ga morali v Samoupravljanjeland in ponujati tematske doživljajske počitnice v slogu socialističnih osemdesetih na avtentični lokaciji z avtentično infrastrukturo, avtentičnim inventarjem in avtentično ponudbo. Stavim, da bi gosti čakali v vrsti za prosto sobo ali apartma in bi mastno plačali, tako nostalgiki iz bivših republik, kot zahodni turisti, ki mogoče nikoli niso imeli priložnosti za takšno doživetje. Pogoje za to imajo v Dugi Uvali idealne.

Istrsko rastje.

Istrsko rastje.

Zaključek: bili smo tam in ne gremo več nazaj. :)

Čoln.

Čoln.

  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark


23 odgovorov v “Duga Uvala”

  1. M&MM&M pravi:

    hehe, a veš kaj je zanimivo….da nam beseda bolj teče, kadar nismo zadovoljni :) ne res…jako fajn si tole opisal. božemoj, ko človk reče da ne gre več tja, je res do kurca zanč.

    fotke pač kažejo čisto nekaj drugega :) klapavičja fotka mi je top.

  2. dorothydorothy pravi:

    Ampak fotke so pa tako hude, da hočem kljub napisanem tja na dopust :) res vau!

  3. chefchef pravi:

    Gledam fotke in pravim … ej, moram tja na dopust enkrat! Bral pa itak nisem, haha.

    Ne, resno, vzhodna obala je res poden vse do (oziroma vključujoč ga) Rabca. Sicer pa v Istri na splošno ni prave hoch ponudbe, ampak še vedno večinoma zimmer frei, frisch von grill ipd. sranje, na kar so v sedemdesetih in osemdesetih letih palili nemški proletarci (naši proletarci so jih imeli za bogataše), danes pa nihče več.

    Škoda.

    Je pa res, da so na določenih točkah (Rovinj, Grožnjan, Motovun, Poreč, morda čez čas Bale …) že daleč presegli Slovensko Istro.

  4. Nino RammaNino Ramma pravi:

    Ma saj sem v prvem odstavku napisal, da smo se imeli fajn. Za froce je itak vseeno, kje so, samo da nekje čofotajo po morju.

    Ampak dejansko je pa tale Duga Uvala bila res nekaj neverjetnega. Za dve stopnji dalje od običajnih poceni proletarskih letovišč, kakršna se zavedam, da so praktično skoraj vsa. Že zaradi od civilizacije odmaknjene lokacije, kjer ne vidiš skoraj nobenih drugih znakov človeštva, dobiš občutek, kot da si skozi nekakšno luknjo v čas/prostoru padel nekam, kjer se je čas ustavil v letu 1991. Ampak se ni, ker se na vsakem detajlu vidi 20 let propada in zaraščanja, kot da bi se sprehajal po kakih srednjeameriških pragozdovih, posejanih z majevskimi ruševinami. Naokoli pa hodijo neki ljudje, kot kakšni zombiji ali duhovi, ki tudi zgledajo, kot da so iz leta 1991, ampak se vidi, da niso, ker imajo zraven mobitele. V glavnem totalna wtf izkušnja… :o

    P.S.: Dopuščam pa tudi možnost, da sem jaz čuden in da je vse to normalno. :P

  5. Marija pravi:

    Odlicen zapis. Res sem se nasmejala… :D

  6. chefchef pravi:

    Ja, saj to je najhuje. Zombiji z GSM aparati, haha.

    Grozno je, da je to domet določenega deleža populacije. Pa ne mislim s tem finančni domet. To niso ljudje, ki so tja prišli zadnjič, ampak bodo prišli še drugič in tretjič, ob tem pa hvalili tisti pomfri in mastne zrezke.

  7. Rado pravi:

    Travmatična izkušnja najbrž. A vseeno moram nekaj reči v bran istrskemu turizmu in o letih 1989, 90. V tem času je bil turizem v Istri že na precej visokem nivoju (na višjem kot je danes). V 25 letih odkar se je turizem v Jugi odprl (sredina šestdesetih let), pa do konca osemdesetih so se turistični delavci veliko naučili in v Jugi je letoval celo nemški višji srednji razred. V zabavišču v Zeleni laguni pri Poreču (International club) si lahko poslušal skupine svetovnega slovesa. In zvečer so ženske navlekle nase cunjice po zadnji modi. In bližnji Vrsar je bil nudistični kamp št 1 v Evropi.

    No tam, kjer so bili sindikalni domovi za proletariat je bilo res še nekaj socrealističnega vzdušja, a v celoti gledano je bila kvaliteta turizma v vzponu, ki pa je bil zaradi vojne res grobo in za dolgo prekinjen.

  8. anka pravi:

    Ha, ha s sodelavko crkujeva. Iskala je primerno lokacijo in ker ni našla nič primernega je mož vzel stvari v roke in rezerviral- Dugo uvalo. V soboto odrinejo in še sreča, da je to prestižno lokacijo našel mož, se reživa.

  9. holiday apartment london pravi:

    That place is such a beauty like a little piece of paradise preserved on earth. I love your pictures they are so inspiring and detailed. Just wonderful.

  10. akvarijakvarij pravi:

    Manjkajo samo še drugčane fotke. Te bi te res prepričale, da greš tja. Če si fotkal tudi vse te grozljive posebnosti, ki jih opisuješ, PROSIM PROSIM PROSIM, objavi fotke!

  11. Nino RammaNino Ramma pravi:

    No, vsega pa res nisem slikal. Edino, kar je takega, imam fotko plaže, edinih 100m obale, kamor lahko greš, če imaš male otroke. Mimogrede, po največji gužvi nisem slikal, tako da predstavljaj si tole krat dva:

    Slika plaže.

  12. akvarij pravi:

    ojej, ojej… mi smo tako prispeli zvečer v en kamp pri Makarski in ko smo šli pogledat plažo, je bila res idila: dooolga plaža s kamenčki, plavo morje, senčka … Zjutraj pa razočaranje; gneča s tvoje fotke krat tri!!

  13. Vrv pravi:

    Pa smo se vrnili iz Duge Uvale. Nino vaše slike so mi bile dobra popotnica, kljub cmoku, ki sem ga imela vso pot do tja. Na blogu sem zasledila bolj negativne kot pozitivne opazke. Ko smo prispeli do Marčane, sem pomislila torej je res kar piše, bogu za hrbtom. Ampak, čakalo nas je full lepo presenečenje, kljub zgodnemu prihodu, res ni bilo gneče na cesti, od doma smo štartali šele ob 6.00, zaradi napovedi hudega neurja. Torej čakal nas je apartma s klimo (ki v opisu sobe ni bila navedena, čudovit pogled na morje), bili smo v apartmaju tik ob obali, čeprav je do tja bilo kakšnih 200 m. Nismo uporabljali stopnic samo zvečer za v “mesto”, našli čudovit zalivček s totalno čisto vodo, idealno za uživanje. Bilo je super, enkratno, odklop, lepo… Morda še naslednje leto in to preko Odiseja. Držim se načela, če ne pričakuješ preveč, nikoli nisi razočaran. Kajti to sem doživela na Siciliji, ko sem želela izvedeti še več, pa sem izvedela še manj…

  14. Nino RammaNino Ramma pravi:

    Me veseli, da ste se imeli fajn. Res je, da je veliko odvisno od pričakovanj. Če ne pričakuješ veliko, si lahko samo pozitivno presenečen in obratno. Pa saj je za ležanje na skali in kopanje v morju to res v redu kraj (odmaknjenost od “civilizacije” je prej prednost kot slabost), samo če imaš malega otroka, s katerim ne moreš drugam kot na “glavno” plažo ali če pričakuješ kaj več, si lahko razočaran.

    To glede klime v apartmaju in pogleda na morje sem pa res pozabil omenit. Apartmaji so luštno narejeni in vsi imajo pogled na morje. Mi smo imeli takega v zgornjem nadstropju, tako da smo imeli še eno “podetažo” tik pod streho. Razen razpadajočega inventarja je bil čisto v redu.

  15. mojca pravi:

    Duga Uvala – spomini na moje otroštvo. Letnice si malo zamešal, v sedemdesetih letih je bil tam še raj! Nedostopne plaže, čisto morje, nemalo zalivćkov,… Počitnice ki si jih lahko vsak le sanja. Sladoled smo dobili le ob nedeljah, do trgovine s kruhom je bilo tri dni jahanja (še dobro da so bili prodajalci domačini in so nam kruh dostavljali). No, potem so začeli graditi opisan kompleks in raj se je razblinil. Čeprav smo bili takrat najstniki veseli malo večje ponudbe, smo kaj hitro ugotovili, kaj smo izgubili! Izgubili smo naravo in prave robinzonske počitnice!

  16. bubašvabebubašvabe pravi:

    Ja to se pa res fajn sliši, robinzonske počitnice!

  17. jetamp pravi:

    Ha,ha, če samo pomislim, da tele skale na slikah že 23 let gulim vsako leto. Drugače smo pa mi nekaj 100m višje nad apartmaji v “šumi”. Brez tekoče vode, elektrike to so šele prave robinzonske počitnice!

  18. zdenka pravi:

    Tudi mi že več kot dvajset let kampiramo v šumi nad špicem, brez elektrike in vode. Moja malčka vsako leto komaj čakata, da gremo v Dugo uvala, saj se tam zanju začnejo počitnece brez televizije in računalnika. Popolnoma uživamo na skalah in v viseči mreži!!!

  19. Pati pravi:

    Bila tam, in vsem nam je bilo všeč, voda je kot solza, ni gneče, v glavnem super, je pa odvisno kakšen je vaš okus dobrega dopusta:)

  20. Andreja pravi:

    Bubašvabe, super zapis, sem se nasmejala. Povejte mi prosim, ali kolo tu kaj pride prav, a se da kaj kolesarit?

  21. fabosvabo pravi:

    Povsem se strinjam z napisanim. Tudi po 2.letih se tu nič spremenilo. Je pa res, da je osebje zelo prijazno. Plaža je majhna, smeti polno, ampak so odraz kulture dopustnikov, ki tu letujejo, ker je smetnjakov povsod dovolj. Posledično je tudi os dovolj, kar sem skusil tudi sam. Članek pa pooseblja turistično propagando, kako se da z dobrimi fotografijami zmanipulirati ljudi. Edini svetel žarek je bila klima v apartmaju, ki pa je hvalabogu služila svojemu namenu. Prišel, videl, sprobal in morda se vrnem v naslednjem stoletju.

  22. Luka pravi:

    No še moj prispevek, ravno sem se vrnil iz DU in moram reči, da je 90% stvari, ki jih je avtor bloga (bubašvabe) napisal popolnoma res.

    Jaz bi dodal še: noben izmed osebja nima pojma o pojmu, očitno so sezonski delavci saj nevedo popolnoma nič o okolici, bankomatih, restavraciji… Bankomata v DU takorekoč ni??? Tako, da v kolikor vam zmanjka denarja se nasmejte in stradajte ali pa se peljite do sosednje vasi kjer ga boste našli v eni trgovinci vendar tudi tam ne dela dostikrat, preostane vam le še Pula… Beach klub na rtu streže zoglenele kalamare in zoglenel pomfri. Na jed boste čakali dobrih 30 minut. Moram reči, da sva se s punco pošteno nasmejala, ker je bubašvabe tako dobro in resnično opisal ta kraj. Vsak dan sva dobila same potrditve njegovega bloga kot so: lej, voda je res do pasu, lej koža se res lima, ko prideš iz vode, lej res je 1000 stopnic, lej to, lej ono….hahaha … skratka zanimiv vikend. To, da sva v nedeljo zjutraj spakirala in odšla 50km stran (samo za en dan!) dosti pove. :) )) Bogi tisti, ki tja pridejo za dlje časa.

  23. Anton pravi:

    žal je zgoraj napisano skoraj vse res. V letu 2016 je prišla na agencije informacija, da je hotel obnovljen in spet deluje. Bil sem tam te dni Hotel ni obnovljen ampak je na zunaj prebarvan vendar so malari vse drugo tako zapacali , da je težko gledati. V sobah so zamenjali samo madrace ostalo je vse v originalu od začetka. Najhuje je prav sedaj ko je udarila vročina in vsi ugotavljajo, da klime generalno ne delujejo. Osebju je že kar nerodno, koliko se gosti pritožujejo nad pomanjklivostmi. Izbira hrane je zelo zelo skromna in niti slučajno za 3 zvezdice. Najhuje pri tem pa je , da je hrane za goste,ki so prišli pozneje zmanjkalo. Edino pohvalno je to, da je osebje dokaj prijazno in se trudijo ter se zadeve tudi popravljajo. V tolažbo nam je bilo lepo vreme in izredno topla voda. Hotelska plaža in park sta čista in urejena. V juniju ni bilo nikjer nobene gneče in dovolj naravne sence. Kdor si želi mirne počitnice se nad plažo ne more pritoževati.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !