Imam morsko bolezen

Kot piše v naslovu, imam morsko bolezen. Kolega prinesel z morja (je bilo treba pokurit še star dopust), zdaj pa že cel teden po pisarni smrka in pokašljuje. No, in zdaj jo imam tudi jaz.

Ali je pa kaj drugega, kaj jaz vem, v vsakem primeru pa ni ravno fajn. Upam, da bo kmalu minilo, da je ne bom ravno nazaj nosil.

  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark

Štrudl z višnjami in sirom

Štrudl v plehu.

Tole sicer zgleda precej neugledno (še vedno se matram s tem, kako se ga najboljše zrola)...

Štrudl na talerju.

...dejansko je pa to najboljšejši štrudl na svetu sploh ever. :D

Recepta verjetno ni treba pisat (razen če bi kdo res hotel), bistveno je samo to, da je notri tudi rum. :mrgreen:

  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark

Sony NEX-5 firmware v4

Ha! Moja mala igračka je dobila facelift. Mislim nov firmware. Japončki od Sonyja so končno prišli k pameti in so začeli delat programske posodobitve za svoje fotkiče ne pa tako, kot do sedaj, ko je bilo treba za vsako novost kupit nov aparat, če si jo hotel imet.

Verzija 4 ima dodani dve funkciji, eno za nekatere1 zelo pomembno in eno malo bolj brezvezno:

  • Focus peaking: če uporabljaš objektive na ročno fokusiranje2, se tisti del slike, ki je v fokusu, pobarva v izbrani barvi. Po defaultu je to bela, lahko pa izbereš tudi rdečo ali rumeno. Za statične motive na ta način postane ročno fokusiranje veliko bolj hitro in enostavno, ker takoj vidiš, kje je ostrina. Za premikajoče se motive je popoln zadetek še vedno bolj stvar sreče3, ampak vseeno pomaga. Sem pa opazil, da zadeva precej nerada pobarva oči, ampak se raje ustavi pri laseh, očalih in podobnih bolj kontrastnih detajlih v okolici. Vidno je tudi na spodnji sliki, ko se “oči” nikakor niso hotele pobarvati, čeprav so v fokusu (bolje se vidi na večji sliki). Pri fotkanju ljudi se problem še bolj opazi. Ampak kot rečeno, ta focus peaking je za uporabnike starih manual focus objektivov točno to, kar smo čakali. :)
Focus peaking na NEX-5 s firmware v4

Focus peaking načeloma dela odlično, v nekaterih primerih, kot je tale, pa kar nekako noče pokazat, da je ostrina na "očeh". Na povečani sliki se bolje vidi.

  • Picture effects: Par bolj ali manj zabavnih filtrov, ki naredijo že v fotoaparatu zanimive efekte4. Sicer je zadeva skoraj čisto neuporabna, ker je to v bistvu samo slikanje v načinu AUTO z dodanim efektom. Bolje bi bilo, če bi lahko efekt izbral v kateremkoli od standardnih in (pol)avtomatskih načinov (P, A, S, M, AUTO, scenski načini) in če bi zadeva delovala tudi v RAW+JPEG načinu5. Pa več efektov bi lahko bilo, recimo z dodanimi raznimi okvirji in podobno, kot ima to marsikateri kompakt in aplikacija za telefone. Pa nastavljivi bi lahko bili ti efekti. Ampak dobro, ni se za pritoževat, ker tega itak ne bom verjetno nikoli uporabljal. Na voljo so efekti toy camera, pop photo, retro, high contrast BW, selective colour (rumena, rdeča, modra, zelena) in posterize (barvno ali črnobelo), od katerih je mogoče toy camera še najbolj zabaven, high contrast BW najbolj uporaben, za posterize pa skoraj ne vidim uporabne vrednosti. Kakorkoli že, evo na hitro par primerov:
Toy camera.

Toy camera. Naredi malo temnejšo sliko z bolj močnimi barvami in vinjeto.

Pop photo.

Pop photo. Pretirano poudari barve.

Selective colour.

Selective colour. Izbiraš lahko med rumeno, zeleno, rdečo in modro.

High contrast BW.

High contrast BW. S primernim motivom in stransko svetlobo bi bili rezultati mogoče celo uporabni.

Posterize.

Posterize. Mogoče bo tole kakemu bolj umetniško navdahnjenemu uporabniku fajn, meni je pa brezveze. Obstaja tudi barvna verzija efekta.

Skratka moj fotoaparatek je vesel, če bo pa zdaj kaj več fotk s čudnimi barvami in kontrasti, so pa Japončki krivi. :P

  1. tudi za mene[nazaj]
  2. za kar je NEX trenutno najboljši fotoaparat, kar jih je, ker ima dokaj velik senzor in adapterje za skoraj vse možne bajonete in navoje[nazaj]
  3. pa spretnosti in izkušenj[nazaj]
  4. ki jih sicer komot narediš tudi v skoraj kateremkoli programu za obdelavo na računalniku[nazaj]
  5. da bi poleg fotke z efektom dobil tudi neobdelano RAW datoteko[nazaj]
  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark

Arboretum

Družinski izleti so fajn! Zadnjič smo bili v arboretumu Volčji Potok. Za lokalce mogoče malo nerazumljivo, kaj je tam tako zanimivega, za nas, ki nimamo podobnih zadev v bližini, je pa to kar fajn (skoraj) celodnevni izlet. Sploh za tiste člane familije, ki so jim všeč rožice in ostalo zelenje.

Kakorkoli že, fotk je veliko, zato na bom kaj dosti pisal.

Najprej smo videli dinozavre. Za otroke je to, kot da bi prišli v čisto en drug svet. Naša je še premajhna, da bi ji bilo karkoli ne vem kako hudo zanimivo, ampak tisti malo večji so pa kar en čez drugega plezali.

K dinozavrom.

Tanajvečji dinozaver. Vegetarijanc in prijazen po naravi.

Neka nosorogasta familija dinozavrov. Pozabil ime.

Mali žleht dinozavrčki tepejo velikega. Bogi...

Dinozaver z veeeeelkimi usti.

Tanajhujša zverina.

Ornk kremplji.

Druga najhujša zverina.

Malo naprej od dinozavrov so bile zverine iz ledene dobe. Otroci jih poznajo že po imenih. Mici maci je menda ime Diego.

Mamut. Velik in kosmat.

Vmes nekje smo videli še hotel za žuželke, solato, vlakec, par ribnikov in razne rožice.

Hotel za žuželke.

En vrtiček. Menda so imeli ali še imajo tekmovanje v urejanju vrtičkov. Vsak dobi eno pracelco, da jo okopava, potem pa ocenjujejo.

Meni je bil najbolj všeč angleški park. Sploh ker otrok tam ni sploh. Oziroma ni skoraj nikogar. Če bi bil kje blizu doma, bi tja komot hodil na vsakodnevno relaksacijo.

Angleški park. Kot v filmu.

Čebelce.

Ogromno drevo. Idealno za zadremat pod njim.

Malo naprej je francoski park. Saj je tudi zanimiv, ampak preveč… francoski.

Francoski park.

Razne rožice:

Neke bele rožice.

Neko zelenje.

Rožica.

Še ena rožica.

Potem smo gledali vrtnice. Imajo jih miljavžent različnih sort.

Ena vrtnica.

Ena druga vrtnica.

Orhideje imajo na razstavi v posebnem rastlinjaku. Meni se zdijo malenkost brezvezne, ker so itak skoraj vse iste, samo barv so različnih. Tale mi je bila še najlepša, ker je malo drugačna od tistih tanavadnih.

Neka bela orhideja.

Ampak v sosednjem rastlinjaku je pa nekaj čisto drugega. Kaktusi! In to ogromno njih, raznih velikosti, barv in oblik. Od čisto navadnih do takih, za katere bi človek mislil, da so prišli najmanj iz vesolja. Pri kaktusih bi lahko komot zabil tri ure.

Kaktus 1.

Kaktus 2.

Kaktus 3.

Kaktus 4.

Kaktus 5.

V še enem rastlinjaku imajo pa metulje. Tudi zanimivo za pogledat, ampak je notri nevzdržno vroče in soparno. Pa ljudje se tja rinejo kar en prek drugega. Ampak metulji so pa zanimivi. Od malih navadnih domačih sort do raznih tropskih metuljev monstruoznih proporcij.

En velik metulj.

En ogromen metulj.

In to je bilo to. Štiri ure so bile okoli en, dva, tri, pa še dež je grozil, tako da smo se na hitro pobrali. Še kdaj drugič. :)

  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark