Pohod iz Zidanega Mosta v Trbovlje

In to čez Kum! To pa je že nekaj, z 200m na 1220m in nazaj na (dobrih) 200m. No ja, sliši se bolj impresivno, v resnici je bil pa zelo fajn izlet. Kolikor vem, danes nikogar rit ne boli. :)

Ampak začel bom drugje. Namreč potovati z vlakom se ne splača več sploh. Res, da je v določenih redkih primerih bolj komot, ampak je pa absolutno predrago. Baje so Slovenske železnice počasi prilezle iz rdečih številk in zdaj vem, zakaj. Cene so potrojili! Včasih1 je veljalo, da če si se vozil sam, je bil avto čisto nesmotrna odločitev, in šele če si imel kakšnega kolega ali dva, ki sta dala nekaj zraven za bencin, se je izšlo v korist avta. Danes pa je vlak vsaj dvakrat dražji od avta, kakorkoli obrneš. Trije smo se peljali manj kot 100km, za kar bi povprečen avto spil za kakih 8€ bencina, za vlak smo pa vsi trije skupaj plačali okoli 25€. S tem, da smo dobili 40% popusta! Že prej se nisem veliko vozil z vlakom, od zdaj naprej jih pa naravnost bojkotiram, prasce goljufive!

Kje sem ostal? Aja, v sredo smo se zapeljali do Zidanega Mosta, potem smo jo peš mahnili na Kum, tam nekaj pojedli in spili, potem dol na drugpo stran v Trbovlje in nazaj domov z2 vlakom.

No, to je to, kar se današnje zgodbe tiče. Se pa strinjam, da čisto drugače izpade, če človek zraven da še kakšno fotko ali dve, tako da evo, brez nadaljnjega odlašanja, sledi random izbor. S komentarji.

Začetek, kot rečeno v Zidanem Mostu. Tam za železniško postajo na škarpi opogumljajoče piše, da je do gor 4 ure peš. No, prvi kilometer ali nekaj takega je, hočeš ali nočeš, po navadni cesti v smeri Hrastnika. Potem pa adrenalinski šok za spodbudo. Zidani Most je namreč na levem bregu Save, Kum na desnem, vmes pa ni mosta. Ironično, vem, ampak tako je. Čez Savo se pride takole:

cicka

Cicka čez Savo. Adrenalin šprica levo in desno.

Menda pride čez tudi en sam človek, če je malo bolj pogumen in spreten, za manj stresno prečkanje je pa fajn, da sta vsaj dva. Eden potegne drugega in potem obratno.

Pot gre potem kar takoj ob potoku strmo navzgor. Potok, imena se nisem spomnil poiskat, tam pada praktično v slapovih proti Savi, tako da je strmina kar konkretna že od samega začetka. Je pa strašno lepo za videt. Pravzaprav bi se splačalo kdaj prinest še stativ in kaj malo boljše opreme, ker tako iz roke se skoraj ne da delat lepih fotk in potem pride ven to, kar pač pride.

potok

Ob potoku v hrib.

Tako zelenje me je od nekdaj fasciniralo, sploh ne vem, zakaj. Verjetno zato, ker sem čuden.

zelenje

Zeleno.

Pot gre ob tem potoku kar nekaj časa. Aja, sotestki se reče Škratova dolina. Ne vem točno, zakaj, ker nismo videli nobenega škrata. Smo pa videli palčka (vrtnega) in laboda (tudi vrtnega). Pa nekaj zapuščenih, razpadlih mlinov (in enega delujočega, čisto v dolini ob Savi).

Po kar spodobnem vzponu se dolina naenkrat precej zravna, začne se gozdna cesta, potem čez nekaj časa se odpre in prideš ven iz hoste. Tako zgleda ta Škratova dolina na tem mestu (tisto rjavo spredaj so menda krave, ki sedijo, ne me vprašat):

stara domačija

Stara domačija v Škratovi dolini

No, potem smo enkrat lepo prišli do konca (ali mogoče začetka?) Škratove doline do ceste in hiš. Naprej gre pot po asfaltni cesti do enega križišča, potem pa kar direkt gor v hrib. Tam okrog imam kar nekaj fotk, ampak ni nobena za pokazat, ker vsebujejo osebe v kompromitirajočih pozah. Imam pa zato fotko kozla:

kozel

Stari kozel s Kuma.

Sledi še zadnji vzpon. Ko že misliš, da je to to, pride za ovinkom še sto metrov skal.

zadnji klanec

Tik pod vrhom Kuma.

Ampak slej kot prej je vsega hudega konec. Prva stvar, ki jo vidi trudni planinec, ko prileze na vrh hriba, je tole:

oddajnik

Oddajnik na vrhu Kuma.

Mimogrede, na tej fotki se vidi, da je 35mm premalo širok objektiv. :/

Druga stvar, ki jo trudni planinec uzre, je pa tole. Cerkvica seveda:

cerkev

Cerkev Sv. Neže na Kumu. Levo planinski dom.

Še z druge strani. Spet, 35mm je predolgo.

na vrhu

Na vrhu Kuma.

Razlged s Kuma. Sicer na Kumu nisem bil dostikrat, tako da ne vem, če naslednja trditev drži stoprocentno, ampak po mojih dosedanjih izkušnjah s Kuma ni razgleda. Čeprav je najvišji hrib v teh koncih in čeprav je na vrhu čisto gol in čeprav se ga vidi iz skoraj cele Slovenije. Enostavno se nikoli skoraj nič ne vidi, ne glede na vreme.

razgled

Razgled. Oziroma pomanjkanje le-tega.

Sledi še par brezveznih fotk.

brez veze

Fuzija starega in modernega

brez veze 2

Nežka.

Zdaj ne vem, kako je pri vas, ampak jaz enostavno moram fotkat tele zadevice, ki na vrhu vsakega hriba kažejo, v kateri smeri je kaj.

vrh

Čisto na vrhu. Najvišja točka. 1220m. Nad morjem.

Trudni planinci pozirajo.

gasilska

Evo nas, planince. Kok smo fajn. :P

Pot v dolino je še lepša kot pot navzgor. Zato, ker gre navzdol. Ampak ne, resno, hosta tam pod vrhom je čudovita, sploh zdaj, ko so tla na gosto prekrita s čemažem. Mimogrede, v planinskem domu iz čemaža kuhajo vse mogoče in nemogoče specialitete, začenši z juho in končavši s štrudlom. A je to sploh beseda? Mislim, da je.

pot nazaj

Pot v dolino. Po hosti. Fajn zgleda.

Potem nas je začelo prat.

In nas je pralo.

In pralo.

Vmes smo še malo sfalili pot. Oziroma nismo čisto sfalili, ampak jaz ne maram hoditi po cesti (sicer makadamski), če pa je popolnoma lepa pešpot takoj zraven. V glavnem pot v Trbovlje vodi po Čebulovi dolini. Zakaj se tako imenuje, ne bi vedel povedat, je pa vsekakor lepa. V sončnem vremenu verjetno še toliko bolj. No, po dežju pa zgleda približno takole:

čebulova dolina

Čebulova dolina. Lepa dolina. Ob sončnem vremenu verjetno še malo bolj.

In takole:

čebulova dolina 2

Čebulova dolina malo nižje. Res fajn, brez heca.

Na koncu doline gre potem pot v hosto, zavije desno in preči strmo pobočje ob dolini Save. Fotkal tam nisem, ker je scalo.

Kakorkoli že, ta ozka stezica se strmo spušča in spušča in spušča in potem končno zagledaš tole lepotijo:

Trbovlje

Cilj pohoda: Trbovlje.

In konec. Sama sreča, da je potem nehalo padat, da sem lahko vsaj zgornjo fotko poškljocnil.

Evo, čisto na koncu pa še zemljevid in označena pot. Začetek je kak kilometer preveč naprej, ker nisem satelitov našel, ampak v grobem je to to. Menda okoli 16km in kakih 1100 višinskih metrov.

karta

Karta poti. Več kot 15km!

Pa sploh nismo bili zmatrani! :o

  1. beri: v mojih študentskih časih[nazaj]
  2. trikrat predragim[nazaj]
  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark


2 odgovorov v “Pohod iz Zidanega Mosta v Trbovlje”

  1. Nergač » Cicka pravi:

    [...] pri Zidanem Mostu. Ime ji je cicka. Kot sem videl tik pred odhodom, jo je pred časom že opisal Miran, ki je pravzaprav prehodil isto pot, samo da v obratno smer. Jaz sem šel torej na Kum iz Trbovelj [...]

  2. osebni stečaj pravi:

    Ma kašne ,.. lepo!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !