Pohajanje po Bohorju (spet)

Po bohorskih hribih sem se izgubljal že tolikokrat, da nekaj poti znam celo že na pamet! Pa tile zapisi verjetno postajajo že malo ponavljajoči se in dolgočasni, ampak po Bohorju je toliko različnih možnosti za izlete, da se splača večkrat vračati se. Tako velikega kroga kot v soboto pa še nisem naredil, pa enkrat za spremembo celo nisem bil sam. Fotke so sicer precej zanič (jaz krivim vreme :P ), kot materialni dokaz bodo pa menda dovolj.

Evo takole:

slap Ubijavnik

Začela sva na Jablancah in si najprej šla pogledat slap Ubijavnik. Prostora je tako malo, da je težko naredit kako pametno fotko.

Kačja slinca

Potem sva plezala direkt gor v smeri koče čez Kačjo slinco. Tam sva sicer zgrešila najbolj zabavni del, kjer se ob zajli pleza čez skalo in sva pomotoma šla naokrog. Pa drugič. Na vrhu skale je fajn klopca za malo posedet.

Petrova skala

Pred kočo sva zavila še malo levo pogledat Petrovo skalo. Videlo si sicer ni skoraj nič. V ozadju Veliki Javornik, sicer najvišja točka Bohorja.

koča na Bohorju

Pri koči sva potem nekaj spila in pojedla. Sonce je pičilo sto na uro, po mojem je bilo blizu 15 stopinj. Par let nazaj sem pa ob istem času, enkrat marca je bilo (22.3.2008 je točen datum, če bi hotel kdo slučajno iskat po arhivu), gor prilezel v snežnem metežu in s snegom do kolen.

Špic hrib

Potem sva skočila še na najvišjo točko nad kočo, od kjer je sicer na dober dan kar lep razgled.

pomanjkanje razgleda

Tokrat je bilo pa tole. Od megličastega zraka se ni nič videlo.

pomladanske rožice

Potem sva jo pa počasi mahnila proti najvišjim vrhovom Bohorja. Vmes je za bolj nežne duše vse v rožicah.

Veliki Koprivnik

Prva točka z vpisno skrinjico je Veliki Koprivnik. Gor ni drugače nič, samo hosta, dve klopci in malo razgleda med drevesi.

pod Velikim Javornikom

Pot sva nadaljevala proti Velikemu Javorniku. Hosta je po vseh teh vrhovih preraščena z gosto preprogo čemaža. Kdor to nabira (menda se uporablja pri kuhanju, ima zelo močan vonj po česnu), evo, na Bohorju tega raste na tone.

Veliki Javornik

Na vrhu Velikega Javornika (1024m) je lepo, ampak popolnoma brez razgleda. Gor je velika jasa sredi gozda, okrog in okrog pa sama drevesa, ki zakrivajo razgled. Sva pa ugotovila, da bi bilo tja fajn pripeljat otroke. Če jih seveda spraviš do tja.

voda

Potem sva se spustila v smeri Lisce na gozdno cesto in nadaljevala pot proti Skalici. Nekje vmes je izvir odlične in ledeno hladne vode.

Mali Javornik

Na Skalici še nisem bil, sva pa vedela vsaj približno smer. Ampak ta hrib je, čeprav je z njega menda lep razgled, bolj malo obiskan in zato pot slabše označena. Nekje na polovici sva ugotovila, da sva verjetno nekje narobe zavila, zato sva zlezla pač na vrh najbližjega klanca, češ mogoče je pa to to. Zgoraj ni bilo nič, samo hosta, zvončki in nenormalne količine čemaža. Kasneje sva ugotovila, da je bil to Mali Javornik.

konec poti

Ko sva se spustila z Malega Javornika (kar po hosti, ker gor očitno ne vodi uhojena pot), sva še nekaj časa nadaljevala po gozdni cesti, po kateri markacije vodijo proti Lisci, v upanju, da bova mogoče pa vseeno prišla prav. No, ko sva prišla ven iz gozda na odprto, je pa postalo jasno, da sva konkretno zgrešila. Na enem križišču sva šla preveč levo. S te točke je pa vseeno bil kar fajn razgled (minus meglice, zaradi katerih se fotke sploh ne splača gor dajat), Skalica se pa vidi skozi gozd malo proti severu. Kakorkoli že, na tej fotki je pogled nazaj proti Javorniku.

hostni masaker

Ura je bila že dovolj pozna, da sva se odločila, da raje ne greva več iskat prave poti (čeprav sva jo potem našla), ampak sva se začela vračat po gozdni poti nazaj proti izhodišču. Kar se tiče gozda, takega masakra jaz v svojem življenju še nisem videl. Po celem Bohorju je vse razrito, na tleh pa leži na tisoče podrtih debel, ki čakajo na odvoz in ostanki dreves, ki jih bodo očitno kar pustili tam. Imam občutek, da je lastnik teh gozdov RKC, ki pred sabo ruši vse, da bi poplačala dolgove ali kaj jaz vem. No, mogoče je to celo normalno gospodarjenje z gozdovi, nisem jaz gozdar, da bi se spoznal, ampak v vsakem primeru ne zgleda fajn. Ogromen del gozda se meni zdi popolnoma uničen.

partizanska bolnica

Na izhodišče sva se potem vrnila čez Travni Laz mimo nekdanje partizanske bolnice. Kar zanimivo je narejena tale bolnica.

zemljevid

Evo še zemljevid poti in višinski profil. Vse skupaj dobrih 15km pohoda, kar se višinskih metrov tiče, mi pa zadeva še zdaj ni jasna. Po tem zemljvidu naj bi bilo 660m, par programov za delo z GPS tracki pa izračuna okoli 1000m. Kakorkoli že, ni bilo pretirano, je bilo pa dovolj. Vsaj za mene.

Evo, to je to. Bohor je fajn za izlete, pohode in sprehode. Na to Skalico bo treba pa kdaj drugič pogledat, če se splača matrat.

  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark

Žabe svatbo so imele

Evo malo za intermezzo nekaj lažjega – par fotk z lokalnega ribnika. Sonček sije, pomlad je prišla in žabe se imajo fajn. Vsaj tiste, ki jim je ratalo prilest iz hoste brez bližnjega srečanja z velikimi, črnimi, okroglimi, vrtečimi se stvarmi. Tiste, ki jim ni, so pašteta…

(klik za večje slike)

Žabja ljubezen

Žabja ljubezen

Naslednja generacija

Naslednja generacija. V enem sta celo dvojčka, če prav vidim.

Ponosni oče/mama

Ponosni oče ali mama. Nikoli ne bomo vedeli. Razen če se ne najde kak hud strokovnjak za žabe, krastače in ostale dvoživke. Jaz stavim na očeta, če kaj šteje.

Uživanje na soncu

Uživanje na soncu

Uživanje v vodi.

Uživanje v vodi.

P.S.: A je letos kdo pomagal kaki žabi/krastači čez cesto?

  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark

Fukushima

Vsi svetovni mediji poročajo skopo, netočno in nestrokovno. Zato evo za vse, ki jih zanima povzetek dogajanja v parih alinejah v lahko razumljivem jeziku:

  1. Severovzhod Japonske je 11.3.2011 prizadel izredno močan potres magnitude okoli 8.9.

  2. V bližini sta dve veliki jedrski centrali imenovani Fukushima 1 in Fukushima 2, prva s šestimi bloki, druga s štirimi (v vsakem bloku je en reaktor, turbina, generator itd). V prvi so ob času potresa delovali prvi trije bloki (drugi trije so bili v remontu). Vsi delujoči reaktorji so se takoj, ko so zaznali potres, samodejo zaustavili.

  3. Ko se reaktor zaustavi, preneha jedrska reakcija cepitve urana v gorivnih elementih, ostane pa precej takoimenovane zaostale toplote, ki jo je potrebno odvajati. Na začetku je te toplote za približno 2 ali 3% od celotne termalne moči reaktorja, potem pa količina toplote hitro pada. Še vedno je pa to toliko, da ohlajanje v normalnih pogojih traja več dni, če pustiš reaktor brez hlajenja, se pa toplote nabere toli, da se sredica stali.

  4. Elektrarne na Japonskem so grajene tako, da preživijo pospeške do 0.47G (mimogrede naše elektrarne so grajene za pospeške do 0.3G), tako da so vse elektrarne v potresu ostale nepoškodovane. Ohlajanje zaustavljenih reaktorjev v obeh omenjenih centralah je potekalo normalno približno eno uro.

  5. Elektrarne Fukushima 1 in 2 so tipa BWR (Boiling Water Reaktor), kar pomeni, da celoten kompleks (reaktor, turbina, generator, hladilni sistem) razdeljen v 2 kroga, in sicer primarni in sekundarni. Primarni krog je zaprt in obsega reaktor, turbino in primarni hladilni sistem. Sekundarni krog je odprt in obsega zajem morske vode za hlajenje primarnega kroga preko izmenjevalnika toplote in kondenzatorja. V reaktorju med delovanjem hladilno sredstvo (ki je čista demineralizirana voda) vre in ustvarja se para, ki poganja turbino. Ohlajena para gre skozi kondenzator, ki ga hladi sekundarni krog z morsko vodo in črpalke jo ponovno črpajo v reaktor, kjer se cikel ponovi. (Mimogrede, elektrarna v Krškem je tipa PWR in je malo drugače narejena.)

  6. Po zaustavitvi reaktorja morajo primarne črpalke še vedno črpati vodo skozi reaktor, da lahko odvaja toploto do kondenzatorja, črpalke v sekundarnem krogu pa morajo črpati hladno morsko vodo na drugo stran kondenzatorja. Ker v tem stanju elektrarna ne proizvaja več elektrike, se te črpalke napajajo iz zunanjega vira oziroma iz elektroenergetskega omrežja.

  7. Po približno eni uri je prišel uničujoč tsunami, ki je uničil zunanje napajanje.

  8. Za primer, da izpade zunanje napajanje ima vsaka elektrarna (oziroma vsak blok posebej) svoj set dizelskih generatorjev in dovolj dizelskega goriva, da lahko ohladijo reaktorsko sredico samo z napajanjem iz teh dizlov.

  9. Ampak tsunami je uničil tudi dizelske agregate. Za ta primer ima vsak blok še dodatno rezervno napajanje v obliki akumulatorjev. Ti akumulatorji so dovolj za napajanje najnujnejših sistemov približno osem ur. V tem času je potrebno zagotoviti drug vir napajanja.

  10. Akumulatorji so poganjali hladilni sistem (se pravi črpalke v primarnem in sekundarnem krogu) osem ur. V tem času so v elektrarni Fukushima 2 zagotovili drugo napajanje (elektrarna rešena), v elektrarni Fukushima 1 pa ne (velik problem). Po osmih urah je zmanjkalo elektrike in črpalke so se ustavile. Trajalo je več ur preden so vzpostavili alternativno napajanje in ves ta čas ohlajanje ni delovalo.

  11. Ko se črpalke, ki črpajo hladno vodo v reaktor ustavijo, se začne temperatura v sredici dvigati. Voda ponovno zavre in izhaja para. Pritisk začne naraščati. BWR elektrarne druge generacije so sicer narejene tako, da para, ki nastaja pri tem, lahko poganja turbino in črpalko, ki vseeno malo pomaga ohlajati sredico, se pravi, da imajo pomožni pasivni sistem za ohlajanje, ki ne potrebuje električnega napajanja. Ampak ta sistem ne more sam ohladiti reaktorja in je samo za pomoč pri ohlajanju. Poleg tega je blok #1 v Fukushimi 1 prve generacije in tega sistema nima.

  12. Če se začne v reaktorski posodi nabirati para (in pritisk), jo je počasi treba spuščati iz posode, da se zniža pritisk. Reaktorska posoda (ki zdrži zelo velik pritisk) se nahaja znotraj jeklenega in betonskega zadrževalnika, ki pa ni narejen da bi zdržal posebej velik tlak (nekaj barov), zato je treba paro iz primarnega kroga še pravi čas spustiti ven iz zadrževalnega hrama. To ni poseben problem, ker je voda v primarnem krogu demineralizirana, zato se ne aktivira zelo in ni preveč radioaktivna.

  13. Problem je, da je ta para tako vroča, da popustijo vezi v molekulah vode, in ta razpade na vodik in kisik. Če je te pare (ki razpade na vodik in kisik) veliko, je eksplozija skoraj neizbežna. To se je najprej zgodilo v bloku #1, ki nima sistema za pasivno hlajenje, kasneje še v bloku #3 in nazadnje #2. Eksploziji v blokih #1 in #3 sta poškodovali samo reaktorski stavbi, zadrževalna hrama z reaktorjema in celotnima primarnima krogoma znotraj pa sta ostala nepoškodovana.

  14. Do te točke je še vse kolikor toliko pod nadzorom. Ampak več kot spustiš vode iz primarnega sistema, slabše je hlajenje. Nivo vode v reaktorju se niža in ko enkrat ostane del sredice na suhem, temperatura na tem mestu hitro naraste. Gorivo ima točko taljenja pri 3000°C, zlitina, iz katere so takoimenovane srajčke gorivnih elementov, pa ima to točko nekaj nižje, in sicer pri 2200°C. Se pravi, da se najprej stalijo srajčke, kasneje pa še sámo gorivo.

  15. Na izpustih pare so montirani detektorji sevanja. 13.3.2011 so detektorji v izpuščeni pari zaznali povečano sevanje. To je znak, da je sredica delno na suhem, stalile so se gorivne srajčke in stranski produkti cepitve urana (visokoradiativni cezij, jod in drugo) so ušli iz gorivnih elementov v hladilno vodo in prek izpuščene pare v okolje.

  16. Sredica nikakor ne sme biti na suhem, sicer se hitro stali. Ker je iz primarnega kroga izšlo že zelo veliko vode, sistem za pripravo demineralizirane vode pa ne deluje, je edina rešitev črpanje morske vode iz sekundarnega kroga v primarnega in zalitje najprej reaktorske posode in kasneje mogoče še celega zadrževalnega hrama.

  17. Točno to so Japonci naredili in zadeva je načeloma rešena. Problem je v tem, da s tem ko reaktor zaliješ z umazano vodo, ga dejansko uničiš, kar stane vsaj milijardo dolarjev za razgradnjo plus izpad ogromnih količin dohodka zaradi predčasnega končanja obratovanja elektrarne. Zato so Japonci z morsko vodo čakali do zadnjega in so to storili, ko res več ni bilo nobene druge možnosti. Najprej v bloku #1, potem v bloku #3 in nazadnje v bloku. Medtem so v bloku #1 z morsko vodo poplavili še celoten zadrževalni hram, za bloka #2 in #3 se pa za to ob času zadnjega uradnega obvestila še niso odločili.

  18. Do eksplozije vodika je nazadnje prišlo še v bloku #2. Ampak za razliko ob blokov #1 in #3 je eksplozija poškodovala nekatere pomembne sisteme, verjetno tudi zadrževalni hram, tlačno posodo in še kaj. Zaenkrat še ni znano.

  19. Sevanje se je po poškodbah gorivnih srajčk v blokih #1 in #3 in izpustu manjših količin radioaktivnih snovi nekoliko povečalo, in sicer po uradnih podatkih na 38.5μSv/h na ograji elektrarne, kar je približno 100 ali 200 krat več od normalnega vsakdanjega sevanja (mimogrede, pri nas v Krškem imamo približno 0.07μSv/h, svetovno povprečje je pa okoli 0.28μSv/h). To je malo povišano, ni pa posebej škodljivo.

  20. Po eksploziji v bloku #2 pa se je sevanje povečalo na celih 8217μSv/h (uradni podatki), znotraj elektrarne pa je na posameznih mestih celo do 400mSv/h, kar je ogromno (smrtna doza je načeloma okoli 1Sv, če jo dobiš na hitro) in je znak, da je poškodovan tako primarni krog kot tudi zadrževalni hram. To pa so že težave, ki se jih ne da popraviti samo z zalitjem reaktorja z morsko vodo. Japonci so odredili evakuacijo prebivalstva v krogu 20km in na elektrarni so ostali samo delavci, ki se ukvarjajo z reševanjem bloka #2 (in bodo v kratkem verjetno vsi umrli). Če bi že prej reaktor zalili z morsko vodo, bi ga sicer uničili, tako kot #1 in #3, bi pa preprečili najhujše.

  21. Zdaj jim ostane samo to, da nekako zaprejo primarni krog, zalijejo reaktorsko posodo in zadrževalni hram z morsko vodo, da se nadaljuje hlajenje in da v okolje spustijo čim manj radioaktivnih snovi. Če je zadrževalni hram res poškodovan, ga bodo težko v kratkem času znova zaprli.

  22. Ločeno od dogajanja v bloku #2 je prišlo do težav tudi v bloku #4. Ta je bil, tako kot tudi #5 in #6 v času potresa ustavljen, zato reaktorji v teh blokih niso pod vprašajem. Ima pa vsaka elektrarna poseben bazen, v katerem shranjuje iztrošeno gorivo, to pa čeprav je iztrošeno, še vedno oddaja relativno velike količine toplote, zato je treba bazen hladiti. 15.3.2011 zjutraj je vodik iz bazena za iztrošeno gorivo eksplodiral, poškodoval stavbo, v kateri je ta bazen in povzorčil požar, ki pa so ga že pogasili. Načeloma je to manjši problem, vseeno pa je sevanje v bloku #4 po zadnjih podatkih 100mSv/h.

To je vse, kar je do zdaj uradno znano.

DODTEK 1:

  1. Po zadnjem uradnem obvestilu črpajo morsko vodo v vse tri reaktorje in zadrževalnik bloka #1. Za črpanje vode v reaktorja #2 in #3 se še odločajo. Še vedno ni znano, ali je gorivo v reaktorju #2 poškodovano in ali je zadrževalnik #2 poškodovan. V bazenu za iztrošeno gorivo v bloku #4 je nivo vode nizek, vanj črpajo vodo. Sevanje na ograji se je znižalo na 500μSv/h.

DODATEK 2 (16.3.2011 7:00):

  1. Bel dim (para) iz bloka #3. Sumijo na poškodbo zadrževalnega hrama.

  2. V blokih #5 in #6 nameravajo odstraniti nekaj delov strehe reaktorske stavbe, da se ne bi zgodila enaka eksplozija vodika kot v ostalih blokih.

  3. Ocenjujejo, da je bilo gorivo v reaktorjih prvih treh blokov poškodovano, ko se je znižal nivo vode v reaktorjih. Mogoče se je delno stalilo. Zdaj so vsi trije reaktorji v celoti zaliti z morsko vodo.

  4. Verjetno je poškodovano tudi iztrošeno gorivo v bazenu za iztrošeno gorivo bloka #4. Nivo vode v bazenu je nizek, vanj pa črpajo morsko vodo. Temperatura v bazenih blokov #5 in #6 počasi raste. V bloku #4 je bil še en požar, vendar pa ne v bližini bazena za iztrošeno gorivo in je že sam ugasnil po približno dveh urah. Verjetno je do požara prišlo zaradi puščanja olja na črpalki, ki se uporablja za črpanje vode v bazen.

  5. Sevanje (hitrost doze) na ograji elektrarne se je znova povišalo na nekaj tistoč μSv/h (zadnji podatek: 3391μSv/h).

DODATEK 3 (17.3.2011 7:00):

  1. Novic je malo. Stanje je še vedno resno, vendar ne slabše, kot je bilo. Najbolj resno je v bloku #4, kjer je poškodovno iztrošeno gorivo, nivo vode v bazenu pa je še vedno nizek, oziroma vode sploh ni več. Reaktorska stavba bloka #4 naj bi bila resno poškodovana.

  2. Nameravali so s helikopterji dostaviti vodo v bazen z iztrošenim gorivom, vendar je bilo sevanje nad blokom 4 previsoko in so morali načrt opustiti.

  3. Sevanje na ograji elektrarne se v splošnem malo znižuje (zadnji podatek: 1472μSv/h), sicer pa niha v skladu s kontroliranimi izpusti pare iz prvih treh reaktorjev. Ko izpustijo paro (ki je zaradi poškodb goriva v reaktorjih #2 in #3 kontaminirana), se sevanje poviša, potem spet pade.

DODATEK 4 (18.3.2011 10:00):

  1. Končno so uspeli priključiti zunanje napajanje. Očitno je najhuje mimo.

  2. Sevanje se znižuje in je zdaj v rangu okoli 500μSv/h.

  3. Še en boljši tekst za vse, ki razumejo angleško: http://www.newscientist.com/article/dn20257-why-fukushima-daiichi-wont-be-another-chernobyl.html?full=true

DODATEK 5 (21.3.2011, 13:00):

  1. V prejšnjih treh dneh se je situacija drastično izboljšala. Vsa vprašanja glede možne večje katastrofe so zaprta in odgovor je, da do človeške in okoljske katastrofe ni prišlo. Ekonomsko bo pa seveda škoda ogromna.

  2. Zunanje električno napajanje so potegnili do bloka #2, vendar morajo pred zagonom preveriti integriteto opreme.

  3. V blokih #5 in #6 so usposobili dizelske agregate. Temperatura v bazenih za iztrošeno gorivo, ki se je pred tem povišala že nad 60°C v bazenu bloka #5 in nad 80°C v bazenu bloka #6, se je znižala na normalni nivo (okoli 30°C).

  4. Bazena za iztrošeno gorivo v blokih #3 in #4 še vedno zalivajo od zunaj s helikopterji in gasilskimi cisternami. Polivanje z vodo ima pozitiven učinek (znižano sevanje).

  5. Bazen za iztrošeno gorivo v bloku #2 so včeraj tudi zalivali z morsko vodo, medtem ko za bazen v bloku #1 to možnost še preučujejo, oziroma se za to še niso odločili.

  6. V reaktorje #1, #2 in #3, ter v zadrževalne hrame prvih treh blokov še vedno dovajajo morsko vodo. Količina pare se je zmanjšala, kar pomeni, da je hlajenje uspešno.

  7. Pritisk v zadrževalnem hramu #3 je včeraj narastel, do danes pa je spet padel. Operaterji pritiska niso zmanjšali s spuščanjem pare, kar pomeni, da je verjetno para sama ušla, ker je zadrževalni hram poškodovan. Ampak to je samo moje ugibanje.

  8. Hitrost doze (sevanje) je še vedno povišano, vendar se znižuje in ne ogroža zdravja. V okoliških prefekturah so zaznali radioaktivne nuklide (jod I-131 in ceszij Cs-137) v mleku in listni zelenjavi v koncentracijah, ki presegajo dovoljene. To je pričakovano po izpustih pare iz reaktorjev, v katerih je poškodovano gorivo. Kakšen vpliv ima to lahko na zdravje ljudi, je težko napovedati, ker ne poznamo točnih številk, vsekakor pa od tega ne bo nihče direktno umrl. Podobno je bilo pri nas leta 1986 po nesreči v Černobilu.

DODATEK 6 (31.3.2011, 7:00):

Situacija se po desetih dneh od zadnjega zapisa razvija več ali manj tako, kot sem napovedal. Vpliv na okolje: koncentracije radioaktivnih izotopov joda in cezija, ki so jih našli v pridelani hrani, so bile par dni malo višje od dovoljenih, zdaj so pa spet pod to mejo. Plutonij, ki so ga našli v vzorcih zemlje, je v koncentracijah, ki niso višje od normalne (angl. “trace levels”). Radioaktivni jod in cezij v morski vodi ob izpustu iz elektrarne v morje je bil seveda bistveno višji od dovoljenih mej (najvišji podatek: 1850x dovoljena vrednost), ker pa je ocean ogromen, so vse vrednosti izmerjene že samo par kilometrov stran, znotraj dovoljenih meja. Vseeno je zaenkrat točen vpliv na morsko življenje še nemogoče napovedati.

Kar se tiče reševanja reaktorjev, vzpostavili so zunanje električno napajanje, vendar imajo še vedno težave z vklopom posameznih sistemov, predvsem zaradi kontaminacije. Reaktorjev ne hladijo več z morsko vodo, ampak s čisto sladko vodo. Zadrževalni hrami blokov #1, #3 in #4 so nepoškodovani, problem pa predstavlja blok #2, ki ima verjetno poškodovan zadrževalni hram. Iz njega je kontaminirana voda iztekla v turbinsko zgradbo.

Kar se pa tiče vpliva nesreče v Fukushimi na okolje pri nas, pa bi bil presenečen, če bi kdajkoli lahko sploh izmerili kakšno spremembo. Do zdaj ni še nihče zaznal kakršnih koli vplivov.

  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark

Vrtec

Vsak povprečen mlad državljan, ki se nikoli ni pretirano ukvarjal z mislimi o otrocih in vsem, kar še pride in zaradi tega nima pojma, kakšna je dejanska situacija tam zunaj1, si lahko predstavlja, kakšen šok me je doletel, ko sem bil pred časom obveščen o tem, da bomo v kratkem plačevali nekje 300 do 400€ za vrtec2. O tem, kje je logika, da v državi, kjer je osnovna šola zastonj, kjer je srednja šola zastonj in kjer je visoko šolstvo zastonj, za vrtce in samo za vrtce pa ne more biti na sistemskem nivoju poskrbljeno na podoben način, se v tem zapisu ne bom spraševal, ampak bom tipično po slovensko rekel, da “tako pač je” in se sprijaznil z usodo. Tako pač je…

Niti ne bom nič bentil nad tem, kako je nefer sistem, v katerem moramo ogromne zneske plačevati tisti, in samo tisti, ki smo hodili v šolo, pridobili znanje in poklic in se za nič kaj dosti več kot povprečno plačo zaposlili v bolj ali manj dobro stoječih firmah in s tem financiramo vse tiste zgube, ki so celo mladost zapili in zapušili, takoj po zadnjem letniku poklicne srednje šole našopali par frocov in postali socialni problem s 500€ plače, če sploh, zdaj pa na vseh frontah cuzajo iz državne blagajne, namesto da bi v njo kaj prispevali dokler so še mladi in pri močeh.

Še manj bom o tistih barabah, ki brezsramno molzejo poštene državljane na ta ali drugačen način, največkrat tako, da se skozi sistem švercajo z s.p.-jem, ki davkariji vsako leto prikazuje ničlo, če ne celo izgubo, v resnici pa živijo malodane na visoki nogi3, se okoli vozijo z avtomobili višje srednje klase in hodijo na morje najmanj na Maldive. In potem jih vidiš na cesti s tistmi svojimi vozički, kako se nosijo vsi naduvani, kot da so ne vem kakšna smetane družbe4.

Ne, tokrat ne bom nič o tem, mogoče kdaj drugič. Tokrat se bom na kratko posvetil enemu malo bolj pragmatičnemu vprašanju. Namreč v neposredni bližini imamo dva vrtca5. Ne poznam sicer dobro situacije glede ponudbe in povpraševanja, tako da mogoče niti ni dileme in otroka vpišeš tja, kjer pač imajo dovolj prostih mest, ampak načeloma obstaja vprašanje, kateri od teh dveh vrtcev bi bil primernejši.

Eden od vrtcej je namreč velik6, drugi (malo bližji) je pa čisto mini, kjer imajo za vse otroke skupaj samo dve skupini. Se pravi, da so v isti skupini otroci po treh različnih starosti. Kaj je bolje za otroka? Da je v velikem vrtcu skupaj samo z otroci iste starosti (zraven je pa še veliko drugih otrok), ali je boljši manjši, bolj obrobni vrtec? Argumenti so za in proti tako za eno kot za drugo izbiro, jaz pa nisem dovolj pameten, da bi lahko definitivno rekel, da je ena boljša od druge. Odločiti se je pa treba do petka.

Ampak kot rečeno, mogoče sploh ne bo dovolj mest in je takšno razmišljanje zapravljanje časa…

  1. tale uvod stavka opisuje mene do kakšnega leta nazaj[nazaj]
  2. mesečno[nazaj]
  3. v novi hiši seveda[nazaj]
  4. ne niste, poden ste, gnoji smrdljivi ste[nazaj]
  5. ne dosti dlje stran pa je še nekaj drugih[nazaj]
  6. glavni vrtec v našem kraju[nazaj]
  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark