Slap, skala, okno in druge bohorske znamenitosti

No, pa sem po dolgem času imel spet čas za daljšo turo (po mojih, milo rečeno smešnih standardih) kot na najbližji hribček. Pa sem šel na Bohor. Združil sem tole in tole turo (drugo v nasprotni smeri, kot je opisana) in naredil eno lepo, dobrih 10km dolgo klobaso. Po približno isti poti sem že šel parkrat (in o tem tudi pisal), ampak to je bilo že dolgo nazaj. Vseeno, napredek je očitno viden, ker se tokrat za spremembo nisem nič izgubil. :)

Torej, za pisat ni kaj dosti, je pa veliko slik.

Izhodišče je pri tabli na Jablancah. Direktno do koče na Bohorju se gre po desni cesti (ki je po novem celo asfaltna in ne več makadamska), jaz sem šel pa proti slapu po cesti na levi:

Ko prideš do ostrega levega ovinka, skreneš desno na pešpot:

Slediš potoku:

In prideš do slapa Ubijavnika:

Malo pred slapom gre pot na desno strmo v hrib. Plezaš po stopnicah ob zajli navzgor:

Na vrhu prideš na gozdno cesto in zaviješ levo (navzgor). Ko prideš do mostička, lahko zaviješ desno proti koči ali pa nadaljuješ levo proti Travnemu lazu. Jaz sem šel levo:

Ob poti je za okrepčilo naravna slinca za planinca:

Potem še naprej slediš markacijam in tablam (ki jih je precej, nekatere dokaj na frišno) in se vzpenjaš ob potoku:

Ko prideš do tega razpotja, nadaljuješ po desni poti:

Kmalu prideš do partizanske bolnice Travni laz:

Par besed o bolnici. Njena zgodovina ni ravno bogata. Postavili so jo februarja 1944, v njej se je zdravilo nekaj ranjencev (na tabli so napisani poimensko), dva ameriška in kakih deset slovenskih, potem pa jo je že aprila istega leta nekdo izdal in Nemci so jo uničili. Leta 1967 so jo prvič obnovili, leta 2002 pa drugič. Notri so naredili ležišča in ognjišče, kot je bilo menda originalno.

V bolnici je še skrinjica z vpisno knjigo, kjer se pocahnemo, potem pa nadaljujemo v hrib proti Velikemu Javorniku:

Ven iz hoste pridemo na ostrem ovinku gozdne ceste:

Sledimo tablam in markacijam proti Javorniku:

Gozdna cesta je precej ravninska. Po desetih minutah pridemo do križišča, kjer je spet vse lepo označeno:

Zavijemo s ceste in nadaljujemo v hrib. Kmalu pridemo do odcepa in zavijemo v levo. Tam je hrib nenormalno strm (če je zelo blatno, je po moje skoraj nemogoče priti na vrh), ampak grizenja kolen je mogoče kakih 200m:

Ven pridemo na travniku. Vrh Javornika ima očitno permanentno megleno kapo. Vsaj do zdaj je bila vedno, kadar sem bil tam, gosta megla, in to ne glede na vreme samo malo nižje:

Zavijemo desno, da pridemo do najvišje točke (1023m), kjer se spet pocahnemo:

Potem nadaljujemo proti Koprivniku po zelo lepi in ne preveč strmo spuščajoči se poti:

Ko pridemo do gozdne ceste, sledimo tablam, zavijemo levo in še enkrat zagrizemo v hrib:

Na vrhu naj bi bil zelo dober razgled, ampak je bolj kot ne gosto poraščeno in se bolj malo vidi:

Nadaljujemo s spustom nazaj proti gozdni cesti:

Ko pridemo že skoraj čisto do koče, lahko za par minut skrenemo še desno do Petrove skale in Okna.

Petrova skala, zadaj pa v meglo zavit vrh Javornika:

Okno. V bistvu nič drugega kot en malo večji kamen z luknjo na sredini. Spust do tja je pa nenormalno strm:

Lahko gremo mimo koče še na najbližji vrh, kjer je fenomenalen razgled na celo Posavje. Jaz sem raje slikal bolj bližnje kadre, ker je bilo spodaj precej oblačno in megleno:

Koča na Bohorju:

Od koče se spustimo po asfaltni cesti par sto metrov, na prvem ovinku pa skrenemo desno in navzdol:

Spuščamo se po označeni in zelo lepi poti. Medtem prečkamo cesto in pri kapelici se spustimo skozi manjši zaselek:

Gremo mimo kmetije in skozi tale vrata:

Potem pa levo in skozi še ena vrata:

Potem pa samo še par minut in smo nazaj na novo asfaltirani cesti in na izhodišču:

Evo, in to je to. Lepa krožna tura, ne predolga in ne prezahtevna, po poti pa veliko lepega. :)

  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark


7 odgovorov v “Slap, skala, okno in druge bohorske znamenitosti”

  1. bubašvabeAnonimnež pravi:

    Wau… Zelo lepe slike

  2. karolina pravi:

    luštna tura … Letos sem prišla samo do izhodiščne table (+ kak kilometer naprej po cesti na levi strani), koče na Bohorju pa nisem v živo videla že “za kvazi domačinko” sramotno veliko let. :mrgreen:

  3. Leon pravi:

    zelo lepe slike! ko bi le bilo več takih glogerjev, ne pa da pišejo in limajo same neumnosti, ki jih na netu itak ne manjka.

  4. kaja pravi:

    Krasne fotke. Skrenejo pa uni od dol, mi zavijemo.:))))

  5. buba švabebuba švabe pravi:

    @anonimnež: Hvala. :)

    @karolina: Bo treba kej migat. :)

    @leon: Vsake sorte mora bit. :)

    @kaja: Eh no, če nisi preveč aklih, lahko tut skreneš… :P

  6. MATJAŽ – šport, narava, fotografija – BLOG » Blogerski zapis pravi:

    [...] o bohorju me je spomnil … da sem bil že pred leti deležen informacije o njegovih slapovih [...]

  7. Marko pravi:

    ja to so pa moji kraji…

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !