Držanje vrat
Ena stvar mi gre že nekaj časa na živce. Držanje odprtih vrat. Tisto, ko hodiš proti nekim vratom, pa gre skoznja pred tabo že nekdo drug in ti jih potem z neumnim nasmeškom na obrazu drži odprta, dokler ne greš skozi tudi ti. In ti moraš potem hitreje stopit, da ne izpadeš neotesan.
Ker jaz hodim počasi, s svojim tempom, in v nobenem primeru ne mislim pospeševati koraka samo zato, ker se nek lolek pet metrov pred mano popolnoma brez veze trudi biti vljuden in prijazen ali kaj jaz vem, kaj. 
Večjo uslugo bi mi naredil, če bi šel dalje brez oziranja in me pustil, da pridem do vrat ob svojem času, hvala lepa, prosim! Bom že. Ne pa, da mi s takimi banalnostmi ruši koncentracijo, ko ves zamišljen na španciru v mislih rešujem najtežje svetovne probleme. 
Idioti.
100%
Zapisal-a buba švabe v Torek, 24. junij 2008 pod bluzenje
Meni je pa všeč, če mi kdo podrži vrata (običajno imam polne roke) in se vedno prav prisrčno (od pet navzgor, pa po hrbtenici in vratu do las) zahvalim 
Naslednjič ko se vidimo, ti jih bom zaloputnil pred nosom
Komentar avtor chef — 24.06.2008 @ 10:10