Šrajbarski turn
O leskovškem gradu, znanem tudi po imenu Šrajbarski turn, sem že pisal lanske jeseni, ko sem se eno jutro slučajno mimo sprehodil s fotoaparatom v roki. No, danes sem si šel zadevo pogledat malo pobliže.
Grad je bil postavljen bogsigavedi katerega leta, v sedanji obliki pa bo baje kmalu dopolnil 500 let. V njem so živeli med drugim tudi eden od Valvasorjev (se ne spomnim, kateri) innekaj Auerspergov. Najbolj znan med njimi je bil menda Alexander Anton Auersperg, znan tudi kot Anastasius Grün. To je tisti Prešernov kamerad, ki je njegove pesmi prevajal na nemško.
Po drugi svetovni vojni so v njem živeli v glavnem reveži, grad pa je samo še propadal. Danes tam vztrajajo samo še štirje stanovalci, nihče pa več ne skrbi za stavbo tako, kot bi bilo treba. Baje bodo stanovalce v kratkem preselili v nova stanovanja, grad pa obnovili za velike denarje. Govori se o desetih milijonih evrov, čeprav marsikdo dvomi, da bo to dovolj. Bomo videli.
V glavnem, takole zgleda pročelje (malo s strani):

Tkole pa zgleda vhod:

Tkole pa zgleda notranje dvorišče:

Tkole pa zgleda tam pod oboki med stebri:

Tkole pa zgleda en detajl z notranjega dvorišča:

Tkole pa zgleda vhod v kevder oziroma grajski arest:

Tkole pa zgleda grajski kevder:

Tkole pa zgledajo grajske dile:

Tkole pa zgleda vrh turna od znotraj:

Tkole pa zgleda južno krilo:

Tkole pa zgleda en napis v Latinščni, ki ga nihče ne razume:

Tako, otroci, to je vse za danes.
Zapisal-a buba švabe v Sobota, 29. marec 2008 pod fotografija






Zanimivo. Lušten gradič, ki očitno res potrebuje glave in roke (in denar) za prenovo, kot na žalost še veliko podobnih gradičev po Sloveniji. Bi jih lahko naštela kar nekaj, ki tako žalostno propadajo. Ali so propadali, vsaj do predkratkega. Resnici na ljubo zadnjih par let opažam, da se ljudje končno nekako prebujajo v tej smeri, kot zvončki in trobentice spomladi. In da jim vendarle ni vseeno. Vsak premik je lahko pozitiven. Škoda bi namreč bilo, da bi v naši državici zanemarili tisto nekaj kulturne dediščine, ki je imamo in kar bi lahko lepega pokazali tudi navzven (pa tega pravzaprav niti ni tako malo). Ko pa v tujini znajo že iz navadne razvaline ali vasice s pravimi prijemi iztisniti malo Meko.
Če ne druga, se lahko povabi kake kitajske turiste, se jim navdahnjeno razloži kako blazno legendo, ki jo piha veter skozi grajske zidove, pa bodo vneto poslikali vsak cigl, pa še mastno plačali za to.
Komentar avtor desert rose — 30.03.2008 @ 19:35