brezveze sploh krneki

Zaključna statistika in zahvala za sodelovanje

Zdaj ko je že skoraj konec leta in bloga v takšni obliki ne bo več (ne, čisto umrl pa še ne bo), je čas, da pogledam statistiko in se spomnim vseh vas, ki ste jo ustvarili.

V približno desetih mesecih sem spisal 143 objav (tale je stoštiriinštirideseta), se pravi približno vsak drugi dan eno in dobil približno 3250 komentarjev (plus nekaj, ki sem jih zbrisal), to je skoraj 23 na objavo. Najbolj brane objave so bile tiste, ki so se po meni neznanem ključu znašle na Siolovi naslovnici (hvala Roman, Katarina, Peter, Irena, Nina, Barbara in/ali kdorkoli je že za to zaslužen). Po 2000 ljudi (unique visitors) jih je prebralo. Skupno pa je Google Analytics od marca zabeležil približno 104.000 ogledov (več kot 350 na dan), od tega 82.000 (275 na dan) unique (kako se to prevede?)

Zakaj navajam te številke? Ker si na začetku kaj takega nisem niti približno predstavljal. Ogromno bralcev, večinoma sicer naključnih, ampak veliko tudi rednih. Veseli me, da vas je toliko.

Pa poglejmo, katere objave so dobile največ klikov. Vseh vrst so, od čiste zajebancije, poročil z mojih hribovskih eskapad, kuhinjskih avantur in aktualnih dogodkov, pa vse do s patetiko podprtih čustvenih izlivov. Evo top 10 lestvica:

1. Največje bedarije, ki sem jih naredil v zivljenju: Patetika in smiljenje samemu sebi. Na prvem mestu samo zato, ker je bila objava na naslovnici celo noč.
2. Imam nove sostanovalke: Zafrkancija. Tudi na naslovnici čez noč.
3. Sovražim: Črn humor, patetika, norčevanje iz samega sebe. Če razumete, ste lahko ponosni nase. Manj kot 2% ljudi razume, ostali se zgražajo.
4. Vzpon na Bohor ali katastrofa prve vrste: Hribi, humor in delanje norca iz samega sebe. Kdo bi si mislil, ampak niti tega veliko ljudi ne šteka.
5. O tem, kako je padal sneg: Čustveni izliv (a je še komu beseda izliv čudna?)
6. Svi smo ga mi voljeli: Pesmica o Titu in njegovih sodobnih poceni imitacijah.
7. Janeževi upognjenci: Peka piškotov. Google to najde, če iščete recept.
8. Kako sem spoznal blogerske kolege: Poročilo iz Tivolija.
9. Oh my gawd: Kako sem si strgal prednjo križno vez v levem kolenu. Prvič.
10. Počutim se skrajno fetalijevsko: Patetika in humor v enem sladkem paketu. Ljudje, ki iščejo Fetalija, tole najdejo.

Še par analitikovih faktov. Največ prometa pride s strani siol.net, blog.siol.net in mojcas.blog.siol.net. Ostale se lahko samo skrijejo. Med iskalniki sta edina omembe vredna google.com in najdi.si. Najbolj priljubljeni iskalni nizi so “osmrtnice” (kako tipično), “buba švabe” in “jabolčna pita”. Več kot pol bralcev uporablja Internet Explorer, malo manj kot pol Firefox, ostalih je za vzorec. Pri operacijskih sistemih je Microsoftovih sužnjev skoraj 98%. Linux jih uporablja manj kot 1%. Najbolj razširjeni velikosti ekrana sta 1024×768 (41%) in 1280×1024 (30%), ostalih je malo (ljudje, kupite si večje monitorje!)

Zdaj pa še bolj konkretno k bralcem in komentatorjem. Skupne številke sem že napisal, tu pa je še lestvica top 10:

1. Roxa: Najzvestejša bralka in najplodovitejša komentatorka. In nasploh ena uiber huda baba. Vesel sem, da te poznam in upam, da bova skupaj splezala na še veliko vrhov in videla še veliko zahodov.
2. MojcaS: Nežna duša in močan človek obenem. In bodoča holivudska starleta. Deliva marsikatero težavo (kako kaj koleno?) in upam, da bo šlo vse naprej po začrtani poti.
3. Fetalij W. Tyschew: Zabaven dečko in nepoboljšljiv romantik. Samo ne se preveč jezit na razne Simone in ostale, ki ti grejo na kurac.
4. Jazzy: Ena prvih blogerk, ki sem jih redno bral in še vedno med najljubšimi. Ko pridem na morje, te poiščem in potem me boš imela na grbi najmanj za eno pijačo. Slikal bom pa samo morje in sonce.
5. Chef: Najbolj netečen nergač na svetu, občasno aktivni kolesar in vedno aktivni ljubitelj piva.
6. Wantyka: Končno srečna in zadovoljna. Upam, da se enkrat kmalu vendarle srečamo.
7. Smeh: Spamer. V kratkem času je našopal toliko komentarjev, da je še vedno na sedmem mestu. Kam je izginil, nihče ne ve. Baje je umrl v prometni nesreči. R.I.P.
8. Kašpar: Človek, zaradi katerega bo žuljenje zobotrebca postalo moderno in trendy.
9. Ninaa: Najbolj prijazna in pozitivna oseba sploh. Hvala za vse.
10. Šuši: Iz meni neznanega razloga kar nekako od mene spregledana in ignorirana. Žal mi je, da nisem bolj spremljal tvojega bloga in več komentiral.

Hvala še enkrat vsem naštetim in vsem, ki ste bolj bralci in manj komentatorji in tudi vsem, ki samo berete. Še posebej bi rad omenil dobrega človeka, inspiracijo na dveh nogah in rešitelja življenj Alexa van der Volka, naše Siolovce Pi.Romana, Kandelo, Ireno Sireno, Nino in Seksa, pa vse ostale, ki me berejo: drmagnuma, minnie, strojnika, dr. filomeno, soseda, pikicoveliko, seamusa, levinjo, perico, lolo blue in vse ostale. Veliko vas je, preveč, da bi vse naštel. Hvala vsem.

Evo, to je za letos vse. Naslednje leto nadaljujemo na malo drugačen način. Manj pogosto, nič jamrajoče in z veliko lepih slik.

Za konec samo še ena psemica za razmislit. Cure, Spilt Milk (ja, Robert Smith je kul):

I don’t think I ever know if I ever really want it.
Could be why I’m never sure if I ever really got it.
And I guess it’s maybe easier not to think too much about it..

A house, a car, a family and friends.
Yeah, all it means to justify the end.

But sometimes… I wonder… in the back of my mind.
Sometimes… I wonder… if I’m wasting all my time.
Sometimes… I wonder… if I’m putting off my real life…

What I could’ve done. Where I could’ve been.
Where I should’ve gone. What I should’ve seen.
Who I would’ve loved. How I would’ve dreamed.
And if it’s always, always too late…

I don’t think I ever know that I ever really need it.
Could be why I’m never sure that I ever really feel it.
And I think it’s maybe easier to guess I really mean it.

A house! A car! A family and friends!
Yeah, all it means to justify the end.

But sometimes… I wonder…

A girl! A smile! A holiday and sex!
Yeah, all it takes to make sense of the rest.

But sometimes… I wonder… in the back of my mind.
Sometimes… I wonder… if I’m killing all my time.
Sometimes… I wonder… if I’m giving up my real life…

What I could’ve done. Where I could’ve been.
Where I should’ve gone. What I should’ve seen.
Who I would’ve loved. How I would’ve dreamed.
And if it’s always, always too late…

And every day that I let slide
is one day more I never try
to break the woes,
to make my fate.

And with every day that I let go
it’s one day less I never know
if it’s always,
always too late…

Zapisal-a buba švabe v Četrtek, 27. december 2007 pod aktualno, Glasba, bluzenje