brezveze sploh krneki

Kile, in to preveč njih

Včeraj sem imel redni letni tehnični, pardon zdravniški pregled, firma časti. Par ugotovitev izstopa. Najprej, prvič v življenju se mi je zgodilo, da so v mojih telesnih tekočinah našli večjo ali manjšo količino kakšne življenjsko esencialne sestavine, kot se jim je zdelo, da bi bilo dobro. Točneje povedano, nekega z jetri povezanega encima imam nula petindevetdeset, kar da je več kot idealno.

Prvo vprašanje je bilo: “A ste se v zadnjem času kaj zredili?”

“Ja, pa sem res kakšne tri kile dobil gor v zadnjem mesecu,” sem rekel. “Nisem se kaj veliko gibal, na račun kolena in to, bolečine, take in drugačne, sem pa s čokolado zdravil.” Tega sicer nisem na glas povedal, bi pa lahko, če bi hotel.

“To je zaradi debelosti. Shujšati morate,” je rekla dohtarca brez olepševanja ali dolgih uvodov.

Baje, da to itak reče vsakemu, ki pride na pregled, ampak v bistvu ima ženska prav. Številka na vagi se nevarno bliža petinosemdesetki, jaz pa bi jih pri moji višini in telesni konstituciji imel petinsedemdeset več kot dovolj. Mogoče osemdeset, ampak to samo strogo pod pogojem, da se rešim večjega dela špeha in ga nadomestim z vsemi mišicami, ki mi glede na genetske predispozicije pripadajo.

Rewind za par tednov. Bil sem na zadnji kontroli pri kolenskem kirurgu. Tip reče: “Koleno je zaenkrat dokaj v redu. Rekonstrukcije za zdaj ne bo treba delat.” “Ok, fino,” sem rekel jaz. “Na fizioterapijo hodiš?” “Ja, en teden še mam.” “Lepo, to naredi do konca, pol pa še doma deli te vaje, pa v fitnes začni hodit.”

Naslednji dan pri moji osebni dohtarci. Vpraša ona: “Kaj pravi kirurg?” Pa jaz: “Nič, dobro je, ne bo treba še enkrat operirat.” Pa ona: “Na fizioterapijo hodiš?” “Ja, en teden še mam.” “Lepo, to naredi do konca, pol pa še doma deli te vaje, pa v fitnes začni hodit.”

Nazaj v sedanjost. Dohtarca na pregledu: “Shujšat boste moral. Kakšna močna rekreacija zaenkrat ne pride v poštev. Dejte začnite na fitnes hodit.”

In tako zdaj sedim tukaj in razmišljam, če bi ali ne bi. Ena stran mene pravi, da moram, druga pa nima pravih argumentov proti. Ampak meni se ne da. Mislim, to je takšna muka, da je ni večje. Dolgcajt je, potem si pa samo zmatran in vse te še dva dni kasneje boli, če ne več.

In kar je še najhujše pri vsej stvari, je to, da tudi fitnes firma časti, studio je pa v sosednji bajti, ne več kot trideset metrov od stola, na katerem sedim zdaj. Če bi se moral kam daleč vozit, bi imel vsaj en izgovor, tako pa so mi še to vzeli. Ah ja, ni me treba prepričevat, da moram it tja. Bom že šel, slej kot prej…

P.S.: Pri ekstrakciji določene zlatorumene telesne tekočine letos za razliko od lani ni bilo vizualnega nadzora s strani prisotnega osebja in tako so izpadli tudi komentarji na velikost orodja za dostavo dotične tekočine.