Ponesrečeno

Jupi! Model za mafine pečt sem dobu. In jst ves navdušen se grem spravit nekaj delat. Za prvič seveda čokoladne, kakšne pa drugačne? In tko js lepo zmiksam skupi vse, kar je tekočega, pa še eno goro cukra zraven – ni problema. Zvagam moko – ni problema. Nasekam not ene pol tavelke Manner čokolade – ni problema. Hočem vzet pecilni prašek – ni probl… čak mal. Pecilni prašek! Jebomast, nimam pecilnega praška! :o

Kaj naj zdaj? V trgovino se mi ne da hodit, sosedov pa tut ni doma. Nič, rečem, bom pa brez pecilnega probal, da vidim, kok je ta sestavina sploh pomembna. Rezultat? Bolj bogo rata. Nič se ne dvigne in vse skupaj je tko bolj kot ne ena kepa cukra. Hvalabogu sem se spomnil malo ruma noter dat, da je vsaj okus dober. Njam. :P

Temu jaz rečem kompaktno-nizki čokoladni mafini z rumom.

Mafini, nizki

Drugič bo boljš. Če se bom le spomnu pecilni kupit… :-|

  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark
Objavljeno v hrana. 38 komentarjev »

Še en dober štiklc

Evo, čas je za še en soundtrack mojih misli. Videa sicer ne kapiram, ampak muzika je pa kul, čeprav stara. Angel je naslov komada, pa od Massive Attack je:

YouTube slika preogleda

Besedilo:

You are my angel.
Come from way above
to bring me love.

Her eyes,
she’s on the dark side,
neutralize every man in sight.

Love you, love you, love you, love you, love you…

  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark
Objavljeno v Glasba. 5 komentarjev »

Zaprta knjiga

Moški in ženske smo različni. Ženske rade govorijo o vsem (predvsem o sebi), mi pa večinoma raje zadržimo zase, kar se plete v naših mislih. Jaz sem še posebno tak. In zakaj je to tako težko razumet? Da smo pač taki. Zakaj morajo ženske bit užaljene, če jim ne povemo čisto vsega, kar nam pade na pamet?

Mene je večinoma treba vprašat, da kaj povem. Zakaj je tako? Kdo bi vedel. Delno je ta lastnost verjetno prirorejna, delno privzgojena. Malo sem po naravi tak, malo pa sem tak postal s časom. Ker ko desetkrat razliješ svojo dušo, z druge strani pa kot po receptu vedno in vsakič dobiš nezainteresiran “aha, v redu, zanimivo, dajva se raje pogovarjat o moji novi torbici” ali kaj podobnega, se enajstič vprašaš “ali ima sploh smisla kaj reči?” in odgovor je v vsakem primeru nedvoumen “ne”. In si raje tiho in niti pomisliš ne, da bi kaj rekel.

In potem stojiš v šoku z odprtimi usti, ko enkrat naletiš na osebo, ki dejansko iskreno hoče slišat, kako si preživel dan, o čem razmišljaš, kakšni so tvoji načrti, kako se počutiš. Ta oseba pa se čudi, ker si tiho… :roll:

Ampak je lepo, da tudi taki ljudje obstajajo. Ljudje, ki poslušajo. Ki hočejo slišat, kar imaš za povedat. Samo na isti valovni dolžini se moramo najti. :)

  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark

Nočni problemi

Ok, tkole je. Operiran sem bil na kolenu in načeloma je vse v redu. Mislim podnev. Ampak ponoč so pa muke. In to samo zato, ker moram ležat na hrbtu. Ker v vsakem drugem položaju me boli ko sam satan in pol se zbujam ob pol treh ponoč, pa ne morem spat pa tko.

Zdej načeloma bi js lahko spal pr mir in skos na hrbtu in to niti ne bi bil problem. Ampak to samo, če ne bi mel tko velke pojstle. Če bi mel eno tako malo ozko, se ne bi obračal in bi normalno spal, tko mam pa ene 200×220cm placa sam za sebe (cirka) in se obračam na vsakih deset minut koker se mi sprdne (dobesedno). Končni rezultat pa je, da me celo noč boli in da nič ne spim.

Kaj naj nardim?

P.S.: Nisem ziher, če to spada pod kategorijo “zdravje”, “dom&stanovanje” al kam drugam.

  • Google Bookmarks
  • Google Buzz
  • Google Gmail
  • Google Reader
  • Facebook
  • Twitter
  • Share/Bookmark
Objavljeno v zdravje. 32 komentarjev »