brezveze sploh krneki

Psihoseksualni razvoj otroka

…ima po Freudu pet faz: oralno, analno, falično, latentno in genitalno.

Vnaprej se vsem strokovnjakom na tem področju opravičujem za vse lapsuse, napačno razumevanje in napačno interpretacijo Freudove teorije. Kar sledi, je povzetek mojega laičnega poznavanja tematike iz naslova tega zapisa.

Sigmund Freud je rekel, da je osnovni cilj vsakega posameznika uživanje oziroma iskanje užitkov. Skozi razvoj otroka se primarni vir užitkov seli po telesu in glede na to ločimo pet zgoraj omenjenih faz. Vsako izmed faz mora otrok uspešno opraviti, da lahko napreduje k naslednji. Če se mu v katerikoli fazi zatakne, ostane na takšen ali drugačen način zjeban do konca življenja.

1. Oralna faza

Prva faza traja prvih 18 mesecev življenja, približno. Takrat dojenček sesa in edini vir zadovoljstva v njegovem življenju so usta. Usta so središče njegovega obstoja in vse, kar dela, dela z njimi. Faza je uspešno opravljena, ko dojenček neha sesati in preide na pravo hrano.

V tej fazi gre lahko marsikaj narobe. Mati lahko doji predolgo, prekratko, dojenček je lahko podvržen raznim travmam in podobno. Če se to zgodi in otrok ne opravi prve faze, ostane celo življenje fiksiran na usta in usta ostanejo primarni vir doseganja užitka. Taki ljudje grizejo nohte, prekomerno kadijo, pijejo direkt iz flaše in preveč jedo.

Se pravi, če vidite kdaj debeluha s cigareto v roki in pogrizenimi nohti, to po vsej verjetnosti pomeni, da ga je mama zjebala že v štartu.

2. Analna faza

Ta traja naslednjih osemnajst mesecev (plus minus nekaj mesecev). Ko otrok začne jesti pravo hrano, pride v ospredje nov pomemben vidik življenja, namreč izločanje. Počasi se je treba navaditi na kahlico in takrat se velik del otrokovega življenja vrti okrog te aktivnosti.

Navajanje na kahlico gre lahko narobe na dva načina. Nekateri otroci ne morejo niti ne želijo nadzorovati svojih potreb in po domače povedano serjejo vsepovsod in kar naprej, samo tako kot je treba, ne. Naravnost uživajo v tem, ko naredijo čim večjo svinjarijo. Drug ekstrem so otroci, ki nočejo iti in zadržujejo. In v tem celo uživajo. Čim dlje zadržijo, tem boljše.

Obem vrstam problematičnih sralcev, ko odrastejo, s skupno besedo rečemo, da so analni. Ker pač niso uspešno opravili analne faze. Prvi so neurejeni, neorganizirani, zmedeni in obsedeni s seksom, drugi pa so pretirano zategnjeni, moralistični, urejeni, v piko pošlihtani in spolno zavrti. Dober primer slednjega tipa je Janez Drnovšek. Kar poglejte ga v obraz. On zadržuje.

3. Falična faza

In potem pride famozna tretja faza. Ta traja nekje od tretjega do šestega leta, lahko tudi malo več. V tej fazi mali fantki ugotovijo, da imajo luleka, male punčke pa, da ga nimajo. Tič postane glavni vir zanimanja za otroke obeh spolov. V tej fazi se fantki zaljubijo v mamo, na očeta pa gledajo kot na tekmeca (Ojdipov kompleks). Faza je uspešno opravljena, ko fantek opusti erotična nagnjenja do mame in sprejme očeta za prijatelja, zaveznika in mentorja.

Če faza ni uspešno opravljena — zaradi nesposobnosti staršev ali njihove odsotnosti ali česa drugega — fant ostane pretirano navezan na mamo (ali pa jo popolnoma zavrača), ni sposoben normalne interakcije z ženskami, ženske obravnava na pretirano romantičen način in ni sposoben imeti normalnega prijateljstva z moškimi vrstniki. Skratka postane popolnoma asocialen v vseh pogledih. Takih je precej, kar poglejte malo okoli sebe.

Mimogrede, Sigmund se ni veliko ukvarjal z deklicami — oziroma se je, ampak je na koncu rekel, da žensk enostavno ne razume — sta pa zato njegovo teorijo na deklice razširila Anna Freud in Carl Jung (Ojdipov kompleks postane Elektrin kompleks).

4. Latentna faza

Ta faza je verjetno najmanj zanimiva. Traja od razrešitve tretje faze do začetka pubertete. Takrat se ne dogaja veliko. Fantje se igrajo z drugimi fanti, deklice pa z drugimi deklicami in nobenemu ne pride na misel nič omembe vrednega.

Lahko pa gredo stvari narobe tudi v latentni fazi, če je otrok podvržem raznim nenormalnim vplivom, kot je na primer nasilje v družini, alkohol ali spolno nadlegovanje s strani kakega družinskega člana, lokalnega župnika ali kogarkoli drugega. Če se to zgodi, fantki z veliko verjetnostjo odrastejo v moške, ki ne spoštujejo žensk, deklice pa v ženske, ki sovražijo moške, oboji pa niso sposobni živeti v normalni zdravi zvezi.

V skrajnem primeru, če so izpolnjene še nekatere genetske predispozicije, se lahko zgodi tudi, da predvsem fantki, ki ne opravijo četrte faze, postanejo spolni iztirjenci, psihopati, posiljevalci, serijski morilci in podobno. Ali pa se celo odločijo za poklic duhovnika.

5. Genitalna faza

Ko otroci vstopijo v puberteto, ponovno odkrijejo radosti svojih reprodukcijskih organov in se istočasno začnejo zanimati za pripadnike nasprotnega spola (izjema je Mario Galunič). Puberteta je stresno obdobje, zato veliko ljudi pade ravno na tem izpitu. Od tistih, ki so do tu sploh prišli seveda. Otrok, ki je sicer uspešno prestal vse prejšnje faze, lahko v peti fazi pogrne na celi črti, če ga vrstniki zavračajo, če mu starši pretirano omejujejo svobodo ali če preveč gleda Edija Pucerja v oddaji 24 ur. Razlogov je v bistvu lahko nešteto.

Zaključek

Če na kratko strnem zgornje razmišljanje, je psihoseksualni razvoj osebnosti pri otroku v bistvu zelo podoben milijonarju pri Jonasu. Polno težkih vprašanj z več možnimi odgovori in zasilni izhodi, ki velikokrat nič ne pomagajo. In večina ljudi ne pride do vrha, ampak se jim ustavi tam nekje na sredini.